Po besedah Radivoja Uroševiča, predsednika ljubljanskega območnega policijskega sindikata, so podpise intenzivno zbirali. V četrtek jih bodo predali Gregorju Virantu, kar so v DZ-ju že potrdili. Po vložitvi 2.500 podpisov mora predsednik državnega zbora določiti rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma.

Oba sindikata policistov sta medtem trdno odločena, da stavko nadaljujeta do uveljavitve stavkovnih zahtev, način stavke pa bodo prilagodili glede na potek pogajanj, pravijo in dodajajo, da bodo zmanjšali le aktivnosti na mejnih prehodih, "saj stavka ni usmerjena proti državljanom, ampak proti Vladi RS, ki trenutno očitno ocenjuje, da nas ne potrebuje".

"Med potekom stavke ni bilo nobenih aktivnosti Vlade RS, ki bi napovedale, da je pripravljena resno prisluhniti socialnemu dialogu," so policisti še zapisali v sporočilu za javnost.

Sicer pa je Zoran Petrovič iz Sindikata policistov Slovenije že pred tem na novinarski konferenci dejal, da bo stavka policistov blagodejno pomagala k domači porabi in jo povečala, saj policisti ne bodo izrekali glob. Dejal je, da se mora opredeliti, kako se bo razumel položaj javnih uslužbencev, in da policisti niso uradniki. Policija je specifičen organ in zanj ne morejo veljati takšne omejitve kot za uradništvo, je dejal. "Problematizirati želimo ukrepe vlade. Kaj to pomeni za policiste, kaj pomeni za javne uslužbence," je povedal.

"Policija mora v času krize delovati"
Zatrdil je, da se da že z upoštevanjem 84. člena zakona o policiji doseči učinek, da se spozna, kaj dela policija. Policisti med stavko ne izrekajo glob, se oglašajo na službene in zasebne telefone, če niso v službi. "Policija in še kakšna druga varnostna služba mora v času krize delovati popolno," je opozoril Petrovič. Dodal je, da nižanje bonitet pomeni, da bodo policisti dobili od 300 do 400 evrov na mesec, kar bo povzročilo množičen odhod iz policije.

Radivoj Urosevič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, pa je dejal, da se je stavka začela in da policisti pričakujejo ravnanje v skladu z zakoni. "Pričakujemo, da se vlada opredeli do naših zahtev, saj se še ni," je povedal in dodal, da zahtevajo tudi opravičilo ministra za delo Andreja Vizjaka za neprimerne in žaljive besede. "Policisti nismo nikakor namignili, da bomo ravnali nezakonito. Take žalitve so nesramne, nepotrebne in neutemeljene," je zatrdil.

Sindikalist Mitja Gregorc pa je opozoril, da bi se morala vlada s policijskima sindikatoma pogajati ločeno, saj so policisti tudi ločena kategorija delavcev, ki opravlja družbeno najpomembnejše delo.

Stavkajo tako rekoč vsi poklicni gasilci
Stavki javnega sektorja so se pridružili tudi skoraj vsi poklicni gasilci, ki jih je od 600 do 700. Kot je pojasnil sekretar sindikata poklicnih gasilcev David Švarc, je udeležba v stavki "praktično 100-odstotna". Gasilci so tako kot številni drugi poklici pri stavki omejeni z zakonom. Zato so tudi v stalni pripravljenosti na požarno stražo, intervencije ob morebitnih požarih in naravnih nesrečah, za intervencije, ki niso nujne, pa niso na voljo.

Sekretar sindikata carinikov Dušan Miščevič je pojasnil, da so k stavki pozvali vseh 1.600 zaposlenih v carinski službi, vendar morajo cariniki kljub stavki po zakonu opravljati "praktično vse" naloge, zato ne morejo ugotoviti, koliko carinikov dejansko stavka. Prav tako v sindikatu ne nameravajo članov pozivati, naj se izrečejo, ali so stavkali. Miščevič je dodal, da "ni človeka v carinski službi, ki bi se strinjal s temi ukrepi, saj so plače že zdaj mizerne".

Predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik je pojasnil, da stavka večina zaposlenih, samo na območju Ljubljane okoli 500 ljudi. Sodišča so sicer odprta, delo pa poteka kot ob dežurstvih - uradnih ur ni, sprejemajo pa nujne zadeve.