Socialni partnerji so se na seji ekonomsko-socialnega sveta seznanili z osnutkom nacionalnega reformnega programa 2012-2013. Delodajalci so z njim zadovoljni, sindikati pa menijo, da je preveč osredotočen na konsolidacijo javnih financ in premalo na razvoj do leta 2020. Socialni partnerji lahko pripombe na dokument podajo do srede, vlada pa ga bo sprejela v četrtek.

Vlada bo osnutek sprejela v četrtek
Na novinarski konferenci po seji ESS-ja je državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič spomnil, da je nacionalni reformni program pripravljen kot del letnega poročanja Evropski komisiji, ESS pa ga je obravnaval kot osnutek.

Bistvenih sprememb besedila do četrtka Živkovič ne pričakuje. Kot je izpostavil, bodo vezane na nižanje plač v javnem sektorju in vključitev 14 ukrepov, vezanih na priliv v državni proračun.

Živkovič je pojasnil še, da je rdeča nit programa uravnoteženje državnega proračuna, saj da je to predpogoj za poznejše reforme in gospodarski zagon. Ugotovitve nekaterih predstavnikov delodajalcev in sindikatov, da glede na dokument v Sloveniji ni pričakovati gospodarskega zagona, je komentiral z besedami, da ima konsolidacija javnih financ neposredni učinek na bonitetno oceno, s tem na obrestne mere na medbančnih trgih in na koncu na ceno denarja za Slovenijo. S tem se zaganja gospodarstvo, je poudaril.

"Dokument temelji na varčevalnih ukrepih"
Nacionalni reformni program navaja ukrepe, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije EU - Evropa 2020, je spomnil izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. Ker naj bi začrtal način, kako doseči zavezujoče cilje v obdobju, ki presega mandat te vlade, dokumenta "ne moremo razumeti kot predmeta javnofinančne konsolidacije," je poudaril.

Skladno s tem je bil Zorko kritičen, da dokument temelji na varčevalnih ukrepih. To pomeni, da temelji na varčevanju pri upokojencih, brezposelnih ipd. in pozablja, da je bistvo strategije Evropa 2020 boj proti socialni izključenosti in revščini, je zatrdil.

Sindikalist je bil razočaran tudi zato, ker delodajalci in sindikati niso bili udeleženi pri nastajanju dokumenta. To je po njegovih besedah v nasprotju s standardi in normami EU.

Smole: Usmeritve so prave
Predsedujoči ESS-ju in generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je dejal, da je dokument po oceni delodajalske strani ambiciozno zastavljen, usmeritve pa prave.

Ob tem je opozoril, da je bilo v Sloveniji podobnih dokumentov že ogromno, da pa so bile v preteklosti vedno težave z njihovo implementacijo; z razumevanjem in izvedbo njihove vsebine. V tej luči je poudaril, da se delodajalci zavzemajo za udejanjenje programa skozi pogajanja za nov socialni sporazum.

Vizjak: Marsikaj v dokumentu je še treba uskladiti
Minister za delo, družino in socialne zadeve pa je pred sejo dejal, da bi morala biti vsebina programa tudi del novega socialnega sporazuma, hkrati pa je poudaril, da bodo kratkoročni ukrepi za uravnoteženje državnega proračuna, ki v teh dneh odmevajo v javnosti, le malo v primerjavi z ukrepi, ki nas čakajo v prihodnjih letih in s katerimi "bomo državo tudi strukturno popeljali iz objema primanjkljaja". "Hitri ukrepi za uravnoteženje javnih financ ne smejo blokirati, ovirati pogajanj za prihajajoči reformni program," je pozval.

Glede kritik o nedodelanosti nacionalnega reformnega programa, ki so prišle od opozicijskih poslancev, je dejal, da je treba še marsikaj v dokumentu uskladiti s socialnimi partnerji in da zato vlada pri definicijah ni mogla biti zelo konkretna. "Kajti če nekaj trdo zapišemo, nas to potem omejuje v pogajanjih s socialnimi partnerji," je povedal.

Semolič: Hitenje bi bilo manjše, če bi se z dokumentom srečali prej
"Glede na to, da smo gradiva pregledali, nas današnja seja ne more v ničemer presenetiti. Znana so stališča vlade, znana je ponudba. Slabo je prav to, da mi na te dokumente ne moremo vplivati. Prav bi bilo, da bi jih tudi mi sooblikovali," pa je bil pred začetkom zasedanja socialnih partnerjev kritičen predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Semolič zato pričakuje, da bodo socialni partnerji poslušali znana stališča vlade, delodajalcev in sindikatov. "Politiki očitno želijo, da bi bil dokument, ki gre v Bruselj, pospremljen z informacijo, da smo ga obravnavali tudi na ESS-ju," je dodal. Poudaril je še, da bi bilo lahko hitenje z obravnavanjem dokumenta manjše, če bi se z njim srečali prej.

Štrukelj: V dokumentu so zadeve, ki niso dogovorjene
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, ki je sejo ESS-ja zaradi sindikalnih obveznosti zapustil predčasno, se sprašuje ali gre pri nacionalnem reformnem programu predvsem za vprašanje, "ali je to dokument, ki Bruslju sporoča, kaj bomo počeli, kaj se dela, ali je to zgolj neki formalen dokument, ki naj zadovolji potrebe bruseljskih birokratov".

Opozoril je, da so v dokumentu zadeve, ki niso dogovorjene, pri tem pa je poudaril, da je napovedano nefinanciranje druge stopnje bolonjskega študija. Poleg tega si država po njegovih besedah jemlje pravico, da bo sama določila število študijskih mest, ki bi jih financirala na posameznih programih. "To pomeni, da bi lahko pri humanistiki rekla, da je ne potrebujemo, in je ne bi financirala. Ali pa bi povsem arbitrarno financirala študijska mesta na zasebnih fakultetah," je bil kritičen.

Glede na reformni program ne bo zagona gospodarstva?
Štruklja skrbijo tudi nekatere druge "izrazito pesimistične napovedi". Med drugim je tako izrazil bojazen, da glede na dokument ne bo zagona gospodarstva.

Z njim se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki pa je presodil, da "razprava niti ni tako destruktivna." Ob tem je spomnil, da je dokument namenjen Bruslju in da gre tja takoj po razpravi. Skladno s tem se mu vidi, "da je bil spravljen skupaj nekoliko na hitro in na silo".

Prepričan je, da vsi trenutni dokumenti rešujejo predvsem proračun, kar po njegovem mnenju ni posebno dobro. Tudi sama delna razbremenitev gospodarstva ni dovolj, je prepričan. "Če bomo rešili samo proračun in hkrati pozabili na gospodarstvo, ne vem, kdo bo polnil proračun," je sklenil.