"Za preštevilne temeljne pravice ostajajo abstrakten koncept, ustoličen v zakonodaji, namesto da bi bile niz učinkovitih in praktičnih orodij, ki lahko in tudi prinesejo spremembe v vsakdanje življenje," pišejo na agenciji in opozarjajo, da so nekateri osnovni izzivi, povezani s temeljnimi pravicami, ne le ostali, ampak so se celo okrepili. Kot primer navajajo problematiko, povezano z azilom, migracijami in zasebnostjo podatkov. "Sam sistem temeljnih pravic je čedalje bolj tarča napadov," svari FRA.

V poročilu se je agencija osredotočila na devet področij: uporaba evropske listine temeljnih pravic v državah članicah, enakopravnost in nediskriminacija, rasizem in nestrpnost, integracija Romov, azilna politika, migracije in integracija, informacijska zasebnost, otroške pravice, dostop do pravosodja ter uporaba listine temeljnih pravic pri osebah z različnimi motnjami.

Diskriminacija vztraja, podlage pa so številne
Na področju enakopravnosti in nediskriminacije FRA ugotavlja, da so ljudje po vsem EU-ju še vedno žrtve diskriminacije na podlagi zelo različnih razlogov, vendar se politike na ravni EU-ja še vedno razmeroma šibko odzivajo na tovrstno "multiplo" diskriminacijo. Zato je to prepuščeno posameznim državam, kjer FRA zaznava, da je nekaj držav, vključno s Slovenijo, sprejelo zakonodajo, ki tovrstno diskriminacijo prepoveduje, še več držav pa na tem področju pripravlja ukrepe.

Za kar 21 držav članic pa je bilo ob tem ugotovljeno tudi, da nimajo bodisi ustrezne zaščite proti diskriminaciji pri zaposlovanju na podlagi spolne usmerjenosti ali spola bodisi ugotavljajo nezadostno vključevanje oseb z različnimi motnjami v izobraževanje, trg dela in družbo bodisi ne zagotavljajo enakega plačila za moške in ženske.

Vendar FRA vseeno opaža, da članice, čeprav ni nekega skupnega napredka na ravni EU-ja, na nacionalnih ravneh širijo zaščito proti diskriminaciji. Hkrati pa tudi opaža, da se je ob terorističnih napadih v več članicah vnela žgoča debata o prepovedi določenih muslimanskih oblačil, ki ženskam delno ali v celoti zakrivajo obraz oz. telo. Več držav je namreč sprejelo akte, ki ta oblačila v različnih merah na javnih mestih prepovedujejo, FRA pa v poročilu ugotavlja, da je to prineslo tudi zahtevno tehtanje sodišč med varnostjo in pravicami posameznic.

Kar zadeva pravice LGBTI-oseb, je več članic sprejelo ukrepe, ki so pozitivno spremenili njihov status, umaknili zakonsko stigmo s spolne usmerjenosti ali spolne identitete in ukinili nepotrebne kirurške posege. V tem kontekstu je omenjena tudi Slovenija oz. sprejetje zakona o partnerski zvezi, ki istospolne zveze izenačuje z zakonsko zvezo, še vedno pa istospolnim parom ne omogoča posvojitve otrok.

Rasizem in ksenofobija ne pojenjata
Po številčnih prihodih prebežnikov v Evropo v letu 2015 se ksenofobija in rasizem v odzivih ob prišlekih nista lani nič omilila, piše FRA. To se je manifestiralo v sovražnem govoru, grožnjah in kaznivih dejanjih, ki jih je motiviralo sovraštvo. V Nemčiji, ki ima najbolj dodelano statistiko kaznivih dejanj iz sovraštva, so tako lani našteli 2.545 tovrstnih dejanj, uperjenih proti iskalcem azila in beguncem, 217 pa jih je bilo usmerjenih tudi prostovoljcem.

Znotraj teh novih razmer se je po EU-ju širila tudi sovražna nastrojenost proti muslimanom, ki jih ljudje čedalje bolj dojemajo kot simpatizerje terorizma oz. teroriste.

Nekatere države – Italija, Francija, Madžarska in Slovaška – so se na to odzvale s spremenjeno zakonodajo, ki je bodisi zaostrila kazni za sovražni govor bodisi dodala nove tipe kaznivih dejanj, povezanih z rasizmom in ksenofobijo. Več članic je sprožilo tudi ozaveščevalne kampanje, oblikovale akcijske načrte za boj proti rasizmu in ksenofobiji ter organiziralo usposabljanja za policiste, tožilce in sodnike za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, vzporedno pa se je začela intenzivneje oblikovati tudi sodna praksa na tem področju.

Na ravni Evropske komisije (EK) pa je bila ustanovljena posebna skupina, katere naloga je boj s sovražnim govorom na spletu. Facebook, Twitter, Microsoft in YouTube so s skupino podpisali sporazum, po katerem omenjena podjetja prostovoljno postopajo proti sovražnemu govoru na svojih platformah.

Izsledki polletnega poskusnega nadzora kažejo, da so podjetja največ obvestil prejela glede protijudovskih vsebin, nacionalnega porekla, sovraštva do muslimanov, rase in etničnega porekla.

Vse več ljudi na begu, članice EU-ja zaostrujejo azilno politiko
Po podatkih UNHCR-ja je bilo na svetu konec leta 2015 več kot 65 milijonov migrantov, od tega jih je bilo 20 milijonov beguncev, od tega pa jih 8,7 milijona prihaja iz zgolj treh držav: Sirije, Afganistana in Somalije. Lani je po podatkih Frontexa v EU nezakonito vstopilo okoli 500.000 ljudi, največ prek Sredozemskega morja v Italijo (181.000).

FRA opozarja na številne težave izvajanja človekovih pravic v t. i. hot spotih na grških otokih, ki so povezane predvsem z zaščito otrok, spolnimi zlorabami in nasiljem, vezanim na spol. Zato je EK pripravil zakonodajne predloge, ki pospešujejo azilne postopke, in uvedel program obveznih relokacij prebežnikov, kar pa je naletelo na številen odpor članic. Znotraj tega ukrepa še dodatno težavo predstavljajo relokacije otrok brez spremstva in otrok, ki so bili ločeni od staršev. Več držav članic pa je ob tem zaostrilo svojo azilno zakonodajo in otežilo prehod meje, med njimi tudi Slovenija.

Tudi na strani poskusov integracije je šlo vse prej kot lahko. V Italiji in Grčiji so se starši ponekod močno uprli, da bi otroci prebežnikov obiskovali isto šolo, spomnimo se samo upora v Kranju, otroci pa so bili tudi žrtve fizičnih napadov. V nekaterih primerih so starši celo zaklenili vhode v šole, da bi tako preprečili prebežnikom, da bi tja pripeljali svoje otroke. 10 držav članic je lani nudilo programe pomoči, ki so staršem in otrokom pomagali pri vključevanju v šolsko življenje.

Zaradi pomanjkljivega nadzora nad prebežniki, ki so nezakonito vstopili na območje schengena, in zaradi neusklajenosti informacijskih sistemov, ki spremljajo premikanje čez meje, je EU vzpostavil tri velike informacijske sisteme, ki temeljijo predvsem na zbiranju biometričnih podatkov. Trenutno je v tej bazi okoli 40 milijonov posameznikov, predvsem iz tretjih držav. Kaj takšno shranjevanje podatkov pomeni za temeljne pravice, v FRA-ju ne vedo, saj njihovo zbiranje lahko vključuje prisilne metode in tudi tveganje za ranljive osebe, ki bežijo pred preganjanjem v rodni državi, da bodo ti podatki prišli v roke tretjih oseb.

Medsebojno usklajeni informacijski sistemi sicer ponujajo lažjo dostopnost do podatkov, po drugi strani pa FRA izpostavlja, da bi to lahko vplivalo na prošnje za azil, pravico do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja, pravice otrok ter pravico do svobode in varnosti, zlasti če se podatki iz posameznih baz napačno povežejo. Agencija na tej točki izpostavlja, da je zakonit prihod v pravno zavetje EU-ja boj ali manj iluzija.

Vse tesnejši objem nadzora
Skupaj z nizom terorističnih napadov je sledilo tudi vse več pozivov k močnejšemu nadzoru obveščevalnih agencij na eni strani in pozivov, naj se pri tem spoštuje pravica do varovanja zasebnosti. Države se sicer strinjajo, da je shranjevanje podatkov učinkovit ukrep za boj proti resnemu kriminalu, vendar koherentnega pravnega evropskega okvirja o tem še ni. Tudi Sodišče EU-ja shranjevanja podatkov ni v celoti prepovedalo, dovolilo pa ga je v nekaterih primerih ob upoštevanju določenih varovalk.

Pri tej problematiki je bila ključna tudi debata o kriptiranju podatkov in o tem, ali naj zasebna podjetja v svojih programih pustijo odprta stranska vrata obveščevalno-varnostnim agencijam, ki bi lahko nadzirale zakodiran podatkovni promet. Te, skupaj s policijo, pravijo, da lahko teroristi in drugi kriminalci s tem uporabljajo kodirane kanale in se tako izognejo nadzoru. Razvijalci pa opozarjajo, da bi takšen pristop imel nepredvidljive posledice, piše FRA – ogrožena bi lahko bila varnost finančnih transakcij, omajano bi bilo zaupanje ljudi, ogrožena pa bi bila tudi varnost novinarjev in njihovih virov.