Idejo Velike Albanije sta podpirala nacistična Nemčija in Benito Mussolini. Foto: Reuters
Idejo Velike Albanije sta podpirala nacistična Nemčija in Benito Mussolini. Foto: Reuters
Konec aprila so protestniki vdrli v makedonski parlament, kjer so malo pred tem za predsednika parlamenta izvolili Albanca Talata Xhaferija. Foto: Reuters
Nasprotniki Gruevskega menijo, da samo izkorišča medetnične napetosti in jih napihuje. Foto: Reuters
Ameriška zastava v družbi albanskih na Kosovu, kjer so ZDA vedno odkrito podpirale albansko stran. Foto: Reuters
Podpornik kosovske nacionalistične stranke AAK, ki ji ankete na junijskih volitvah napovedujejo velik uspeh. Foto: Reuters
Zastava Velike Albanije, z dronom spuščena na stadion v Beogradu med tekmo Srbije in Albanije leta 2014, ki je takrat povzročila velik meddržavni incident. Foto: Reuters
Srbski branilec Stefan Mitrović je zastavo sklatil, a vroče krvi ni bilo več mogoče umiriti. Foto: Reuters
Protivladni protesti v Kosovu letos pred padcem zmerne Mustafove vlade. Foto: Reuters
Haradinaj, ki ga Srbi obtožujejo vojnih zločinov, sodišče v Haagu pa ga je oprostilo, cilja visoko - in zagovarja Veliko Albanijo. Foto: Reuters
Sprejem za Haradinaja v Prištini ob vrnitvi iz francoskega pripora. Foto: Reuters
Več kot kosovskih zastav boste na Kosovu videli albanskih. Foto: Reuters
Nacionalisti na Kosovu si želijo (še) tesnejše povezave z Albanijo. Foto: Reuters

Je Velika Albanija realna grožnja, ki bi lahko Balkan spet pahnila v kaos, ali zgolj prikladno orodje za nabiranje političnih točk na obeh straneh in učinkovita provokacija, ko na nogometni tekmi s Srbi spustiš kak brezpilotni letalnik z albansko zastavo? Odvisno, koga vprašate. In v kakšnem kontekstu sprašujete.

Tako sta prejšnji mesec skoraj hkrati albanski premier Edi Rama in kosovski predsednik Hashim Thaci navrgla, da ne izključujeta povezovanja Albancev v neuradno združbo, pri čemer je šel Thaci celo tako daleč, da je zagrozil, da bodo "vsi Albanci v regiji živeli v skupni, združeni državi", če jim EU zapre vrata. Pozneje, ko so ga novinarji vprašali, ali to pomeni, da se zavzema za veliko Albanijo, pa je to kategorično zavrnil, češ da gre za "beograjsko izmišljotino, s katero bi upravičil lastne ambicije Velike Srbije", EU pa obtožil naivnosti in nasedanja srbski propagandi.

Ideja Velike Albanije
Ideja Velike Albanije sega v 19. stoletje, v čas Otomanskega cesarstva, za njo pa je stala Liga za obrambo albanskega naroda, znana kot Prizrenska liga. Cilj Lige je bil boj za albansko avtonomijo in združenje vseh Albancev v veliko albansko enoto.
Idejo sta med drugo svetovno vojno podpirala tudi nacistična Nemčija in italijanski fašistični voditelj Benito Mussolini, nato pa je zamisel ponovno oživela med kratkotrajno makedonsko državljansko vojno leta 2001, še vedno pa jo podpihujejo albanski nacionalisti. Nekateri, zlasti v Srbiji in Makedoniji, opozarjajo, da albansko nacionalistično gibanje predstavlja nevarnost za vso regijo, spet drugi mirijo duhove in ne vidijo nobene realne možnosti za novo vojno na Balkanu.

Drugačna obravnava albanskih in srbskih teženj
Olja na ogenj je prilil še predsednik albanskega narodnega sveta v Srbiji Jonuz Musliu, ki je dejal, da bi se morala Kosovu oz. Albaniji priključiti tudi z Albanci poseljena mesta v Srbiji Bujanovac, Preševo in Medvedja. "Srbija bi morala biti hvaležna, da Albanci ne zahtevajo še več ozemlja," je dejal.

Srbski premier Aleksander Vučić izjavam sprva ni želel dati prevelike teže, je pa pripomnil, da bi sam "v Bruslju visel na drogu namesto zastave", če bi dal podobne izjave o združitvi vseh Srbov v eno državo, v čemer bo nekaj resnice. Odziv Zahoda in EU-ja na izjave Albancev je bil namreč, milo rečeno, mlačen.

Vzpon Haradinaja in nacionalistov
Poleg tega pa je še Ramush Haradinaj, nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova, ob vrnitvi iz pripora v Franciji, kjer je bil zaprt na podlagi srbskega naloga za aretacijo, dejal, da bo treba "postaviti Srbijo na svoje mesto". Haradinaj, ki ga Srbija obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med vojno na Kosovu leta 1998, Haag pa ga je obtožb leta 2012 oprostil, je nenadoma tudi postal glavni kandidat za pohod na čelo Kosova, potem ko je kosovski parlament pred dvema tednoma izglasoval nezaupnico vladi zmernega premierja Ise Mustafe.

Predčasne volitve so napovedane za 11. junij, ankete pa napovedujejo močan naskok skrajnemu nacionalističnemu gibanju Samoopredelitev, ki odkrito zagovarja referendum o združitvi Kosova in Albanije. "Na žalost so stvari na Kosovu take, da ko gre za tematiko odnosa Albancev do Srbov, to običajno pomeni, da oni postajajo junaki, namesto da bi se spraševali o svoji odgovornosti. Nacionalizem se dobro utrjuje prek političnega angažmaja, Haradinaj pa bo s svojim trdim, vojaškim ozadjem prav gotovo šel v to smer," je za Blic položaj komentiral analitik Bojan Klačar.

Vloga Američanov
Srbe je nato razburil še nekdanji ameriški diplomat William Walker, nekdanji vodja misije OVSE-ja na Kosovu, ki je na 17. obletnico Haradinajeve stranke Zveza za prihodnost Kosova (AAK) dejal, da bi se morali Albanci po vsej regiji tesneje povezati in da bi jim rad pri tem pomagal.
"Namen tega projekta, pri katerem delam, je, za vse Albance, na Kosovu, v diaspori, v Albaniji. Prizadevam si za projekt njihove združitve. Po neodvisnosti je zdaj čas še za zadnji korak, da se vsi povežete in izvedete vse te dosežke," je po poročanju kosovskega portala Koha.net dejal Walker. Beograd je te besede interpretiral kot podporo načrtu Velike Albanije, srbski premier Aleksandar Vučić pa je Walkerja obtožil lobiranja za omenjeni načrt še, ko je bil na čelu misije OVSE-ja.

"Povsod in na vsaki ravni bo Srbija to predstavila kot neizpodbitni dokaz, da Walkerjev cilj nikdar ni bil zaščititi človekove pravice na Kosovu, ampak se boriti proti Srbiji in za nastanek Velike Albanije," je povedal Vučić za ruski novičarski portal Sputnik. "Rekel je, da ima projekt, da ima načrt za združitev Albanije, Kosova in t. i. albanske diaspore. Tako da, dejansko, je njegov načrt ustvariti 'Veliko Albanijo'." Walker je obtožbe zavrnil, češ da Beograd uporablja enake propagandne taktike kot pokojni Slobodan Milošević in da ni govoril o formalni združitvi Albancev v eno državo, ampak o skupnem sodelovanju Albancev v regiji. Ob tem je še dejal, da so srbski voditelji tisti, ki so vedno skušali svet preplašiti z idejo Velike Albanije, navaja Gazeta Express.

Kosovska vojna
Walker med kosovskimi Albanci uživa velik ugled, saj je bil prvi tuji visoki predstavnik, ki je poročal o pokolu 45 albanskih civilistov v vasi Račak leta 1999, za katerega Srbi do danes vztrajajo, da ga je Osvobodilna vojska Kosova inscenirala, da bi dali Natu povod za vojaško posredovanje. Pokol v Račku ostaja vir kontroverznosti in teorij zarot, saj so se ugotovitve forenzičnih ekip, ali je šlo dejansko za civiliste ali borce, precej razlikovale. Tudi zato Vučić prav Walkerju očita, da si je pokol v Račku gladko izmislil, ker je Zahod z ZDA na čelu potreboval povod za vojaško posredovanje - in podporo neodvisnemu Kosovu.

Stvari so šle v zadnjem času tako daleč, da je bila prav grožnja Velike Albanije ena od glavnih točk pogovora med Vučićem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Pekingu 15. maja, ruski portal Izvestja pa je zapisal, da strokovnjaki menijo, da bodo po volitvah vlado v Prištini sestavljali radikalni nacionalisti. "Njihovo idejo Velike Albanije podpira Zahod, katerega cilj je oslabiti položaj držav v regiji, ki si želijo voditi neodvisno zunanjo politiko," pišejo Izvestja, ki ima pri tem v mislih predvsem rusko zaveznico Srbijo.

"Padec vlade Ise Mustafe si lahko razlagamo samo na en način, in to kot ameriški pritisk na kosovske Albance, da pospešijo udejanjenje Velike Albanije. Verjetna vrnitev vojnega zločinca Ramusha Haradinaja v politiko pomeni agresivne načrte kosovskih Albancev v zvezi s Srbijo in Makedonijo," pa je v intervjuju z Izvestji povedal direktor Balkanskega centra za mednarodno sodelovanje Viktor Kolbanovski.

Makedonski kotel
V Makedoniji je medtem strah pred Veliko Albanijo dodobra vzniknil med zadnjo vladno krizo, ki je vrelišče dosegla konec aprila, ko je bil za novega predsednika parlamenta imenovan Talat Xhaferi, prvi Albanec na tem položaju, zaradi česar so v parlament vdrli protestniki, pri tem pa je bilo poškodovanih več ljudi. Izvolitev Xhaferija, ki je svojo pisarno opremil tudi z dvema albanskima zastavama, je stranka VMRO-DPMNE pod vodstvom Nikole Gruevskega označila za puč.

Kriza v Makedoniji se je vlekla vse od volitev decembra lani, na katerih je zmagala konservativna stranka nekdanjega premierja Gruevskega, a temu ni uspelo sestaviti vlade, zato je po petih mesecih pat položaja makedonski predsednik Gjorge Ivanov nato ta teden mandat za sestavo vlade podelil vodji opozicijskih socialdemokratov (SDSM) Zoranu Zaevu. In če Gruevskemu nasprotniki z Zaevom na čelu očitajo koruptivnost in zlorabo položaja, Zaevu nasprotniki z Gruevskim na čelu po drugi strani očitajo paktiranje z Albanci.

Tako je SDSM koalicijo sestavil s tremi albanskimi strankami - DUI-jem, Gibanjem Besa in Zavezništvom Albancev, ena od zahtev njihovega prvotnega programa pa je bila, da albanski jezik postane drugi uradni jezik v Makedoniji. Zaradi vsega tega so mnogi, zlasti srbski portali, pisali o začetku konca Makedonije kot take in da so očitno sproženi vzvodi za vzpon albanske manjšine, ki predstavlja četrtino prebivalstva, potencialno tudi za razpad države na dva dela.

Od spopadov do več pravic
A makedonski novinarji, s katerimi smo govorili, zavračajo tezo, da bi bile medetnične napetosti eden od relevantnih elementov aktualne politične krize, ampak da je to zgolj dimna zavesa Gruevskega, ki se skuša za vsako ceno ohraniti na oblasti. Vseeno pa je izjavam, da so medetnične napetosti v Makedoniji zgolj konstrukt, težko verjeti, saj sporadični spopadi med Albanci in Makedonci potekajo že leta.

Leta 2001 je medetnično nasilje celo preraslo v oborožene spopade med albanskimi uporniki in vladnimi silami, nasilje pa se je končalo s podpisom Ohridskega sporazuma, ki je albanski manjšini podelil več pravic. Zdaj so s predsednikom parlamenta in albanskimi zastavami v parlamentu še više. A je zgolj to dovolj, da bi bili strahovi pred Veliko Albanijo upravičeni?

Velika Albanija zgolj bavbav?
Portal nemške televizije Deutsche Welle se je pred dnevi dodobra razpisal prav na to temo in pod naslovom "Velika Albanija - bavbav ali neuresničljive sanje?" koncept bolj ali manj zavrnil kot goli populizem, ki pa živi tudi zaradi podžigalnih in provokativnih izjav albanskih in kosovskih voditeljev. Mednarodni opazovalci so tako za Deutsche Welle dejali, da ne verjamejo, da bi Albanci poskušali združiti svoja ozemlja – ne prek nasilja, ne prek diplomacije, provokativne izjave pa so najverjetneje zgolj politično nastopaštvo pred prihajajočimi volitvami na Kosovu in v Albaniji.

"Razpravljanje o združitvi so neuresničljive sanje, je pa koncept zelo uporaben za nabiranje političnih točk," meni Frederik Wesslau iz Evropskega sveta za mednarodne odnose. "Bavbav Velike Albanije je nekaj, kar se pojavi od časa do časa in ki ga uporabljajo albanski voditelji, a tudi nealbanski voditelji z Zahodnega Balkana. Ko to služi njihovim specifičnim političnim ciljem, lahko vedno igrajo na to karto – bodisi kot sanje za Albance, bodisi kot grožnjo albanskega nacionalizma, če o tem govorijo Srbi in Makedonci," pravi Wesslau, ki meni, da gre pri ideji Velike Albanije v resnici bolj za obrobni fenomen in sanje skrajnežev, ne pa realni politični cilj.

Podpora zgolj minimalna?
Tudi Erdoan Shipoli, predstojnik katedre za javne in mednarodne zadeve na Mednarodni univerzi v Virginiji (VIU), meni, da se izjav Rame in Thacija ne sme jemati preresno. "Albanski voditelji skušajo s takimi izjavami pridobiti več glasov nacionalističnih skupin. Na mnoge albanske politike letijo očitki, da so kupljeni s strani ZDA, EU-ja ali take ali drugačne skupine, tako da si želijo na ta način dokazati, da so tudi domoljubi," je za Deutsche Welle povedal Shipoli. "Večina Albancev, vsaj kot jaz vidim, meni, da je najboljši način za združitev pod dežnikom EU-ja. Albanci vedo, da bi bilo zelo težko, če ne celo nemogoče, da bi sploh izbrali voditelja Velike Albanije, kaj šele, da bi zadeva delovala. Podpora taki pobudi je minimalna."

Podobno, a opreznejše razmišlja tudi srbski zunanji minister Ivica Dačić: "Ideja Velike Albanije je na srečo zgolj golo sanjarjenje. So nas pa izkušnje naučile, da je pot, ki vodi od sanj do nočnih mor, kratka."