Nežo Kogovšek Šalamon je DZ kot kandidatko za ustavno sodnico predlagal predsednik republike Borut Pahor. Kot je pojasnila Nataša Kovač iz urada predsednika, gre za priznano raziskovalko, predavateljico in docentko na področju prava, njeno delo pa je vseskozi posvečeno zavzemanju za varstvo človekovih pravic, predvsem ranljivih skupin.

Kandidatka, ki je trenutno zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti, prej pa je več let delovala v Mirovnem inštitutu, uživa podporo poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice.

Po drugi strani pa ji podporo odrekajo v opozicijskih SDS in NSi, kjer so do predloga za njeno izvolitev zelo kritični. Predvsem jih moti njeno zavzemanje za pravice migrantov. "Bojim se, da bo znotraj ustavnega sodišča pretiran poudarek na tej pravici, ne pa pravicah naših državljanov," je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Njena izvolitev pa bo po njegovih besedah dala še dodatno utež ustavnemu sodišču, ki da je že zdaj svetovnonazorsko levo usmerjeno.

Zaradi svetovnonazorske usmeritve kandidatke njeni izvolitvi nasprotujejo tudi v NSi-ju. Kot je dejal vodja poslanske skupine Jožef Horvat, so glede kadrovanja na ustavnem sodišču v zadnjih letih "zavozili", zato je nad predlogom "izjemno razočaran". Izrazil je tudi bojazen, kakšne bodo prihodnje odločbe ustavnega sodišča.

Na te očitke so se odzvali v koaliciji, kjer Kogovšek Šalamon ocenjujejo kot visoko kvalificirano kandidatko. "Tudi migranti in manjšine so ljudje in potrebujejo zagovornike," je opozoril poslanec Svobode Darko Krajnc. Tudi Mojca Šetinc Pašek je opozorila, da so človekove pravice univerzalne, Kogovšek Šalamon pa se zavzema za širok spekter človekovih pravic ter zagovarja vladavino prava.

Da je Kogovšek Šalamon ena najprimernejših kandidatk, ocenjujejo tudi v SD-ja. Bojana Muršič, ki je izpostavila njeno zavzemanje za najranljivejše skupine, je prepričana, da bo ravnala v skladu z ustavo in zakoni. Tudi v Levici so soglasno ocenili, da gre za najbolj ustrezno kandidatko. Po besedah vodje poslanske skupine Mateja Tašnerja Vatovca mora ustavni sodnik razumeti osnovne temelje človekovih pravic ter pomen diskriminacije in teptanja pravic manjšin.

Kandidatka je tako dobila zadostno podporo članov MVK-ja, ki je sklenila državnemu zboru predlagati, naj jo izvoli na mesto ustavne sodnice. Za takšen sklep je glasovalo deset poslancev, proti jih je bilo šest.

Člani MVK-ja so imeli na mizi tudi predlog predsednika republike, naj za viceguvernerja Banke Slovenije imenuje Primoža Dolenca, ki je že bil viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije, zdaj pa je v centralni banki svetovalec. Po besedah Nataše Kovač je bilo doslej njegovo delo strokovno, transparentno in učinkovito.

Njegovemu imenovanju nasprotujejo poslanci SDS-a. Krivec je spomnil, da so poslanci o Dolencu že večkrat glasovali, leta 2018 v času vlade Marjana Šarca je denimo kandidiral za guvernerja, a ni dobil potrebne večine. "Če bi bil tako dober, bi ga Šarčeva vlada postavila za guvernerja," je dejal. Preostali člani odbora na seji MVK-ja niso razpravljali, iz glasovanja pa je razvidno, da uživa podporo koalicije. Predlog, naj ga DZ imenuje za viceguvernerja, je podprlo devet poslancev, proti jih je bilo pet.

Če je dokaj gotovo, da kandidata za ustavno sodišče in viceguvernerja BS-ja uživata zadostno podporo, pa je bolj nejasno, kdo je favorit za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU-ja v Luksemburgu. Predsednik Pahor je namreč za eno mesto predlagal dva kandidata, saj po posvetovanji z vodji poslanskih skupin ni mogoče ugotoviti jasne in izrazite podpore nobenemu od njiju.

Za položaj se potegujeta Marko Ilešič in Jure Vidmar. Prvi je bil že doslej, od leta 2004, na položaju sodnika iz Slovenije na Sodišču EU-ja, po izteku mandata leta 2020 pa v prejšnji sestavi DZ-ja ni dobil potrebne podpore. Vidmar, ki je sicer redni profesor mednarodnega prava na pravni fakulteti univerze v Maastrichtu na Nizozemskem, pa je bil eden od kandidatov za mesto sodnika na Splošnem sodišču EU-ja, ki predstavlja nižjo instanco Sodišča EU-ja, vendar takrat tako kot Ilešič ni dobil potrebne podpore 46 poslancev.

Ali bo tokrat kateri od njiju dobil zadostno podporo, ni jasno niti po današnji seji MVK-ja, saj se večina poslanskih skupin do predlogov ni opredelila. V razpravi se je oglasil le Krivec, ki Ilešiču sicer v strokovnem smislu težko kaj očita, a meni, da je glede na njegov dolgoletni staž na Sodišču EU-ja treba dati priložnost drugim.

Člani MVK-ja so tako odločali le o sklepu, da je Pahorjev predlog ustrezen, ter DZ z 11 glasovi za in petimi proti predlagal, naj izvoli enega od njiju.

DZ bo o vseh kandidatih odločal na redni seji prihodnji teden, za izvolitev oz. imenovanje potrebujejo najmanj 46 poslanskih glasov.

MVK je danes DZ-ju še predlagal, naj za sodnika vrhovnega sodišča izvoli Aleksandra Karakaša. Za takšen sklep je glasovalo devet poslancev koalicijskih poslanskih skupin, proti pa šest poslancev SDS-a in NSi-ja.

Prav tako so poslanci med sedmimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, kot kandidata za mesti dveh članov Državne revizijske komisije izbrali Zlato Jerman in Igorja Luzarja ter ju državnemu zboru predlagali v imenovanje.