80-metrska bojna ladja hrvaške vojske je namreč priplula le nekaj sto metrov od črte slovenskega nadzora.
Območje je preletaval tudi hrvaški vojaški helikopter. Ladja je po kratkem postanku zapustila območje in se napotila proti jugu. Po navedbah Radia Slovenija prihod ladje ni bil napovedan, kot je to običajno pri premikih vojaških plovil.
Poleg tega so v vodah pod nadzorom slovenske policije vnovič ribarili hrvaški ribiči, ki se niso zmenili za opozorila policistov, naj se umaknejo.
Vajgl: V Evropi države ne pošiljajo topnjač
Po poročanju TV Slovenija je zunanji minister Ivo Vajgl glede najnovejšega zapleta dejal, da je Hrvaška zaplula nekaj milj predaleč, če želi dobrososedske odnose.
"Hrvaška ladja je prišla veliko preblizu slovenskim ozemeljskim vodam in prišla je brez napovedi, ki je običajna v mednarodni praksi. Zgodilo se je spet nekaj popolnoma nedopustnega in spet nekdo preizkuša potrpežljivost in pomika meje normalnega proti nenormalnemu," je pojasnil minister. Slovenija bo zato morala sprožiti določene diplomatske dejavnosti, je dodal in napovedal, da bodo o dogodku obveščeni njegovi kolegi iz EU-ja.
Dokler se ta stvar ne reši za pogajalsko mizo, bi se morali strani, ki želita dobre odnose, v sporu vzdržati incidentov. Trenutno pa očitno prevladuje želja hrvaške strani, da ustvarja nova dejstva in da poskuša prejudicirati reševanje teh vprašanj, je še povedal vodja slovenske diplomacije.
SNS terja pojasnila
Poslanska skupina SNS-a je v zvezi s hrvaško bojno ladjo, ki se je približala razmejitveni črti, na premierja Antona Ropa že naslovila javno zahtevo, naj do petka poda pisno pojasnilo o dogodku, pa tudi stališče vlade.
EU pričakuje dialog
EU pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška vprašanje meje rešili z dvostranskim pogovorom, je poročal Radio Slovenija. Morebitna vključitev tretje strani bi bila po mnenju Unije sicer lahko koristna, a v tej vlogi ne namerava nastopiti. Pomoč v pogovorih sta doslej ponudila visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU-ja Javier Solana in posebni koordinator Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo Erhard Busek.
Solana je ponovil, da bi bil sam sicer pripravljen pomagati, vendar ne kot posrednik. Po njegovem mnenju posredništvo sploh ni potrebno, saj so politiki obeh držav "odrasli ljudje in vedo, kako sami reševati zadeve". Če bodo pomoč navsezadnje vseeno potrebovali, pa je za to vedno pripravljen, je pojasnil Solana.
Arbitraža predolga
Podobno meni tudi Busek, ki je pomoč pri reševanju spora sicer ponudil, nad političnim posredovanjem pa ni navdušen. Pripomnil je, da ga postavljanje medsebojnih pogojev spominja na otroški vrtec. Zavzel se je tudi proti arbitraži, saj je menil, da je predolga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje