Razpis za slovenskega nacionalnega arbitra je bil objavljen 15. julija, 30-dnevni rok za prijavo se bo iztekel v ponedeljek, 15. avgusta. Ker pa je v ponedeljek praznik Marijinega vnebovzetja in zato dela prost dan, se bo rok iztekel s potekom naslednjega delovnega dne, torej 16. avgusta, so pojasnili na ministrstvu.

Kdo vse se bo prijavil na razpis, ne bo znano
Na razpis za sodnika mednarodnega sodišča ali člana mednarodne arbitraže se lahko prijavijo univerzitetni diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev za sodnika vrhovnega ali ustavnega sodišča. Med drugim je pogoj tudi aktivno znanje angleškega jezika, ki bo delovni jezik arbitrarnega sodišča. Kandidiralo lahko samo slovenski državljani, saj vlada ni spremenila zakona, ki bi kandidaturo omogočil tudi tujcem.

Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da so do danes prejeli eno prijavo. Ker razpis še ni končan, podatkov o prijavi ne morejo posredovati. Tudi sicer po preteku roka na ministrstvu ne nameravajo objaviti, kdo vse se je prijavil.

O kandidatu oz. kandidatih bo skladno z zakonom odločil predsednik republike, nato pa državni zbor. Naloga ministrstva je, da izvede razpis in vse popolne vloge posreduje predsedniku države, so pojasnili.

Predsednik republike bo kandidata predlagal DZ-ju
V primeru nepopolnih vlog bo ministrstvo kandidate pozvalo k dopolnitvi, sicer pa jih bo zavrglo. V tem primeru ima kandidat še možnost upravnega spora, ki ga mora vložiti v treh dneh od vročitve sklepa, upravno sodišče pa mora odločiti v osmih dneh. Postopek imenovanja člana sodišča medtem do pravnomočnosti te odločitve miruje.

O vseh popolnih vlogah bo odločal predsednik republike, ki mora pridobiti tudi mnenje vlade in sodnega sveta. Njegovo odločitev o kandidatu bo moral nato z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46, potrditi državni zbor.

Se bo predsednik posvetoval s poslanci?
Zaradi krize v koaliciji so sicer mogoči zapleti znotraj DZ-ja, a na ministrstvu o tem ne želijo špekulirati. Dejali so le, da lahko predsednik republike pred formalnim predlaganjem kandidata opravi tudi predhodna posvetovanja s poslanci. Dokončna odločitev pa je v suvereni pristojnosti DZ-ja, so še pojasnili.

Predsednik sicer lahko predlaga tudi več kandidatov, če se bodo prijavili na razpis, izvoljen pa bo kandidat z največ glasovi. Če v prvem krogu ne bo dobil podpore najmanj 46 poslancev, se bo za tistega, ki bo prejel največ glasov, opravil še en krog volitev. Če DZ tudi zatem ne bo izvolil kandidata, se bo razpisni postopek ponovil.

Slovenski arbiter znan že septembra?
Kdaj se bo postopek končal, je težko napovedati, saj v zakonu za to ni določenih rokov. So pa na ministrstvu pojasnili, da celoten postopek imenovanja od razpisa do končnega odločanja v DZ-ju običajno ne traja dlje od treh, štirih mesecev. Pravosodni minister Aleš Zalar je ob objavi razpisa dejal, da bi slovenskega člana arbitražnega sodišča lahko dobili že septembra.

Slovenski arbiter bo eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala Hrvaška, še tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija.

Tega seznama za zdaj uradno še ni, postopkovni roki iz arbitražnega sporazuma, tudi za imenovanje članov sodišča, pa začnejo teči šele z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU-ju. To bi se lahko zgodilo konec leta.

Sodba naj bi bila znana v od treh do štirih letih od ustanovitve sodišča
Izbira skupnih treh arbitrov ne bo potekala po pravilih, kakršna so predvidena za izbiro nacionalnega arbitra, saj njihovo imenovanje podrobneje določa mednarodna pogodba, torej arbitražni sporazum. Izbira bo formalno tudi zgolj v rokah vlade, kot je to določeno tudi v zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Verjetno bo sicer prišlo do posvetov znotraj pristojnih teles DZ-ja, volitev arbitrov, kakršne so predvidene v primeru izbire nacionalnega arbitra, pa zagotovo ne bo, pojasnjujejo pravniki.

Sodišče naj bi bilo oblikovano najpozneje v 30 dneh po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške k EU-ju, državi pa naj bi v tem času podrobno opredeliti tudi predmet spora. Državi bosta nato v 12 mesecih predložili svoje memorandume z vso dokazno dokumentacijo. Zatem se bosta na to lahko tudi odzvali.

Temu bodo po potrebi sledile ustne obravnave, sodišče pa bo lahko zaprosilo tudi za izvedenska mnenja. Arbitražno sodišče bo nato "čim prej" z večino glasov članov sodišča določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij. To naj bi se po pričakovanju pravnikov zgodilo v od treh do štirih letih od začetka dela sodišča.