Znano je, da so v soboto domačini pri Hotizi našli truplo, nato pa so ogled dogodka opravili hrvaški varnostni organi. O tem je razpravljal odbor za zunanjo politiko, pri čemer je Jožef Jerovšek, SDS, želel, da se dnevni red razširi z obravnavo tega vprašanja. Člani odbora so pobudo zavrnili, so pa o dogodku govorili v okviru pobud in vprašanj.

Jerovšek se je tako vprašal, ali je šlo v soboto za nesposobnost slovenskih organov ali celo za zavestno prejudiciranje meje v korist Hrvaške. Franc Pukšič, SLS, pa je ministra vprašal, ali slovenski preiskovalni sodnik ogleda ni opravil, ker je ravnal po navodilih vlade ali je bila to njegova osebna odločitev.

Žbogar: Vlada ni dajala nobenih navodil
Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da vlada v tem mandatu ni dala nobenih navodil pravosodnim organom ali policiji glede ravnanja na ozemlju pri Hotizi. Dodal je, da odločitve sodnika ne more komentirati, ker z zadevo ni seznanjen, dopustil pa je možnost, da se sodnik za ogled trupla ni odločil zato, ker je presodil, da ni potreben.

Prepričan pa je, da je prav zato, da bi se izognili takim dogodkom, dobro, da sta Slovenija in Hrvaška sklenili arbitražni sporazum, ki bo za vselej določil mejo.

Sporni zemljevidi tudi pri nas?
Opozicija je opozorila tudi na objavo zemljevidov in drugih dokumentov, ki jih je po sklenitvi sporazuma izdala Hrvaška, meja pa je v njih označena po sredini Piranskega zaliva.

Poslanec Pukšič je opozoril, da bi morala vlada evropskim institucijam jasno povedati, da Hrvaška s prejudiciranjem meje krši arbitražni sporazum.

Jerovšek pa se je odzval na torkovo izjavo predsednika Danila Türka, da naj bi tudi v Sloveniji obstajali zemljevidi z mejo po robu Savudrijskega zaliva. Ministra je vprašal, ali res obstajajo taki zemljevidi in kateri državni organ naj bi jih izdal.

Žbogar je zatrdil, da ne ve za noben tak zemljevid, načelno stališče naše države pa je, da se na zemljevidih mejne črte na morju ne riše, v opombi pa se zapiše, da meja ni določena.

Brez časovnega roka za popoln umik
Odbor je obravnaval tudi gradivo vlade o vlogi Slovenije v Afganistanu. Vladi je med drugim predlagal, da možnosti popolnega umika slovenske vojske iz te države ne umešča v nobene časovne okvire. Sprejeli so še sklepa, da bo odbor redno spremljal razmere v Afganistanu in konec leta obravnaval oceno vlade o nadaljnji navzočnosti naših vojakov v deželi pod Hindukušem.

Minister Žbogar je ob predstavitvi vladnih dokumentov poudaril, da rešitev v Afganistanu ne bo samo vojaška, ampak tudi politična, strategija slovenske vlade pa poskuša uravnotežiti civilno razvojno strategijo. Večji poudarek daje razvijanju dodatnih razsežnosti, civilne in razvojne, hkrati pa bo Slovenija zmanjševala vojaško udejstvovanje v Afganistanu.

Glede vojaškega sodelovanja vlada predlaga, da bi slovenski vojaki v obdobju do leta 2012 delovali v štirih rotacijah operativnih skupin za mentorstvo in povezavo (OMLT), hkrati pa bi se začele priprave na druge dejavnosti po letu 2012 in intenzivna krepitev civilno-razvojne dimenzije.

Po letu 2012 vlada v tem trenutku in okoliščinah predvideva umik iz skupin OMLT . Vlada sicer ne izključuje niti možnosti, da bi se tega leta v celoti umaknili.

Anton Anderlič, LDS, in Franco Juri, Zares, sta izrekla načelno podporo vladni strategiji in časovnemu načrtu delovanja Slovenije v Afganistanu, hkrati pa opozorila, da bi morali vladni dokumenti dopuščati tudi možnost umika Slovenske vojske iz Afganistana še pred koncem štirih rotacij.