Po cerkvah in tudi po domovih so zato v skladu s tradicijo pripravili adventne vence, ki so zunanje znamenje tega pričakovanja, na njih pa bodo danes prižgali prvo od štirih sveč. Adventni čas se konča v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer 24. decembra, dan pred božičem.

Venec, na katerem se na vsako od štirih nedelj prižge ena sveča več, je sicer razširjen tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ki govorijo o življenju in o Jezusovem prihodu.

Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Sveče naj bi bile vijolične ali bele, saj vijolična barva predstavlja upanje. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo, ki v prostor prinaša vedno več svetlobe, pa simbolizira rast dobrega. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja, ker le-to odvrača dojemanje navedene simbolike.

Bolj kot zunanja priprava je za vernike v adventu pomembna duhovna priprava na prihajajoči praznik. Ta se kaže v osebni molitvi, prejemu zakramentov, postu in dobrih delih. S prvo adventno nedeljo se tako v Evangeličanski kot Katoliški cerkvi začenja tudi novo cerkveno leto. Papež Frančišek je to leto, ki ga bodo v Vatikanu odprli z današnjim bogoslužjem, razglasil za leto posvečenega življenja.

Nekateri pravoslavni kristjani, med njimi tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo pozneje, in sicer 7. januarja po našem koledarju. Adventni čas pri njih pa traja 40 dni pred praznikom, tako so z njim začeli že v petek.