Zagorela je prva adventna sveča, ko bodo zagorele vse štiri, bo sledil božič. Foto: BoBo
Zagorela je prva adventna sveča, ko bodo zagorele vse štiri, bo sledil božič. Foto: BoBo

Po dveh pandemičnih letih bodo lahko kristjani adventni čas spet praznovali v polnosti. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva Božjega sina Jezusa. Adventni čas bodo kristjani končali po četrti nedelji na božični sveti večer, 24. decembra.

Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem bodo prižgali na današnjo nedeljo, še prej bodo verniki adventne vence odnesli k blagoslovu v cerkev, je za Prvi poročala Nataša Lang.

Po koledarju krščanskih cerkva se z adventnim časom začneta novo cerkveno leto in obdobje neposredne priprave na božič. Zunanje znamenje adventnega časa je adventni venec, ki je razširjen tudi med neverujočimi. Najpogosteje je narejen iz zelenja, povezanega v venec, na katerega so pritrjene štiri sveče. Okrogla oblika simbolno pomeni popolnost in večnost. Prva sveča se prižge danes, nato pa vsako nedeljo ena dodatna. Naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Štiri sveče imajo bogato simboliko, saj predstavljajo štiri letne čase, strani neba, človekovo življenje in štiri mejnike, kot so stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta. Po nedelji, ko gorijo vse sveče, sledi božič.

"Lep čas zaradi venčkov in svetlobe, ki prihaja"

Katoliški duhovnik Martin Golob iz župnije Grosuplje poudarja duhovno stran adventnega časa. "Čas adventa ni samo veseli december, ampak je to čas, ko se človek malo ustavi, podobno kot post je to priprava, lahko majčkeno tudi spokora, zato vijoličasta barva v bogoslužju. Se ga veselim, zame je adventni čas lep tudi zaradi venčkov in svetlobe, ki prihaja, ki je vedno močnejša na sam božič," je povedal Golob.

Prevladajo naj medsebojni odnosi, ne pa zunanji blišč in kič

Tudi dijaki iz katoliške Gimnazije Želimlje Marija, Matic, Zala in Izak pozivajo ljudi, naj adventni čas preživijo umirjeno, duhovno bogato in v dobrodelnosti.

"To je v resnici bistvo adventnega časa, to ni razlog za zapravljanje, ampak je v resnici glavno povabilo, da se pripravimo na rojstvo našega odrešenika," je povedala Marija.

"Zelo lep čas, v katerem se lahko naša duhovnost poglobi, lahko naredimo kaj na tem," je dodal Matic.

"To je res čas, v katerem naj prevladujejo odnosi ne pa zunanji blišči," je nadaljevala Zala.

"Mogoče odrinemo na stran ta kič, ki nam ga ponuja božič, in se poglobimo v odnose," je sklenil Izak.

Po njihovih besedah je tako pomembno nameniti čas in pozornost drug drugemu, ne pa zunanjemu blišču veselega decembra.

Čas vijolične barve v cerkvah

V času adventa v cerkvi prevladuje vijoličasta barva. Pri bogoslužjih berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, in sporočila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je po navedbah iz Svetega pisma pripravljal pot. V času adventa otroke obišče tudi sveti Miklavž.

Kulinarika

Čas adventa, ime je vzeto iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod, se pozna tudi v kulinariki. V tem času namreč iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, denimo potici, piškotih in medenjakih. Vse to ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne ljudi.

Evangeličani in srbska pravoslavna cerkev

V Evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec.

V Srbski pravoslavni cerkvi pa adventni čas začnejo s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. Post bodo tako začeli v ponedeljek.