Svoj prostor študenti zato iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju.

V slovenski Istri bi potrebovali približno tisoč dodatnih postelj v študentskih domovih, v Ljubljani pa imajo 2250 več vlog kot postelj. Študenti so zato primorani poiskati druge nastanitvene možnosti, ki pa niso najugodnejše.

Direktor primorskih študentskih domov Viljem Tisnikar pravi, da študente, ki ostanejo brez postelje v študentskem domu, napotijo k zasebnikom s subvencijo. Takšnih študentov je okoli 500, ta možnost pa je dražja in manj ustrezna. Tisnikar trdi, da se zavedajo problematike, ki jo poskušajo rešiti, tudi z ministrstvom dobro sodelujejo. A težava je drugje. "Pri tem trčimo v proračunske omejitve," pravi Tisnikar.

Cena stanarin se je z oktobrom v vseh študentskih domovih povišala, največ v Ljubljani, za dobrih 10 odstotkov. Povišanju cene se niso mogli izogniti, saj je konec septembra prenehal veljati Zakon o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju. Direktorica mariborskih študentskih domov Maja Krajnc Ružič pojasnjuje: "Tega zakona ni več, zato v tem smislu pomoči države več ni."

V Ljubljani je stanje s pomanjkanjem postelj precej slabše. Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana poudarja, da bi v Ljubljani potrebovali vsaj 10 odstotkov ležišč več, tistim, ki so med zadnjimi na prednostni listi, pa predstavlja alternativne možnosti. "Preverjamo določene dijaške domove, ki so v vključeni v naš razpis in oddajajo sobe tudi študentom. Se zna zgodi, da je razpisanih 60 ležišč, prijav je pa polovico manj."

Tudi tuji študentje imajo težavo s pridobivanjem nastanitve v študentskih domovih. Ti lahko glede na kvoto sprejmejo le 15 odstotkov vseh.