Prvo obeleževanje tega dne bodo začeli s predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin na gradu Rajhenbrug. Po besedah direktorice centra Andreje Valič vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti. Prepričana je, da je prav film sredstvo za izobraževanje, ki lahko mladim približa čas totalitarizma.

"Ni še prišlo do dekomunizacije"
Na tiskovni konferenci je Valičeva še poudarila, da je Evropa v prejšnjem stoletju izkusila fašizem, nacionalsocializem in komunizem. "Toda če je prišlo v Evropi do defašizacije in denacifikacije, pa ni prišlo do dekomunizacije," meni. Ob tem je zatrdila, da je padec berlinskega zidu in vključitev nekdanjih komunističnih držav v EU sicer sprožil proces dekomunizacije, "vendar Zahodna Evropa še vedno premalo pozna trpljenje Zahodne Evrope v času komunizma". Poudarila pa je, da se je Evropa zedinila na "skupnem imenovalcu", in sicer, da so si vse žrtve totalitarnih režimov med seboj enake.

Dežman: Repetova stališča prostalinska
Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je medtem dejal, da skušajo na gradu Rajhenburg pri Brestanici, kjer je bila med komunističnim režimom med drugim zaprta Vodetova, postaviti razstavo o vseh totalitarnih sistemih. Po njegovem mnenju so stališča zgodovinarja Boža Repeta glede resolucije Parlamentarne skupščine Ovseja o zločinih totalitarnih režimov, ki jo je predlagal tudi poslanec Roberto Battelli, prostalinska. Kot je zatrdil Dežman, je bilo v Jugoslaviji zaradi revolucije milijon žrtev, in dodal, da je v boju s Titovimi partizani padlo manj kot 50 tisoč okupatorskih vojakov, od tega manj kot 4.000 v SLoveniji.

Ker se obeležitev pripravlja tudi v sodelovanju s TV Slovenija, je njen direktor Jože Možina prav tako sodeloval na tiskovni konferenci in pojasnil, da skuša javna televizija poleg aktualnih dogodkov reflektirati tudi zgodovinska vprašanja. Kot je dejal, so se najprej lotili dokumentarnih filmov, "ki so odstirali tančico naše problematične zgodovine".