Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je 9. oktobra 2014 na dopisni seji ugotovil, da je nekdanja premierka Bratuškova v kandidaturi za evropsko komisarko ravnala v nasprotju interesov. Po mnenju KPK-ja je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi.

Bratuškova se je odločila za upravni spor in upravno sodišče je februarja lani akt KPK-ja, ki je Bratuškovi očital navzkrižje interesov, odpravilo. Sledila je pritožba KPK-ja, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo odločitev upravnega sodišča. Vrhovni sodniki so potrdili, da je KPK storil absolutno bistveno kršitev postopka, ker Bratuškovi ni omogočil, da sodeluje pri izvedbi dokazov in pričam postavlja vprašanja.

Na KPK-ju nasprotujejo stališču vrhovnega sodišča, da njihovi akti posegajo v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov. Njegovi akti naj bi imeli naravo ugotovitvenega akta, zato se je komisija pritožila tudi na ustavnem sodišču. To pa je, na kratko povzeto, odločilo, da KPK kot oblastni organ v postopku proti Bratuškovi nima aktivne legitimacije za vložitev ustavne pritožbe.

Odločitev je za Bratuškovo pričakovana in želi si, da bi se KPK začel ukvarjati z resnimi korupcijskimi zadevami. Teh je v Sloveniji še vedno preveč, je Bratuškova povedala v odzivu in ocenila, da v mandatu Borisa Štefaneca ni bila končana niti ena resna zadeva.

Bratuškovo bodo povabili, naj predstavi dokaze
Predsednik komisije Boris Štefanec se z odločitvijo ustavnega sodišča ne strinja v celoti, jo pa spoštuje, je dejal. Ni pa s tem odpravljena zadeva, ki jo vodi KPK zoper nekdanjo premierko. "Zadevo bomo nadaljevali od tam, kjer je bil postopek prekinjen. To pa je bilo z odločbo vrhovnega sodišča, ki je odpravilo naše ugotovitve," je napovedal Štefanec.

"Naš postopek je živ, nadaljevali ga bomo pa v tem smislu, da bomo Bratuškovo povabili, da predlaga morebitno izvedbo dodatnih dokazov. Postopek bomo torej v delu, v katerem ga je grajalo vrhovno sodišče, ponovili," je navedel Štefanec in spomnil na očitke sodišča, da bi morali k pogovoru s predsednikom DeSUS-a Karlom Erjavcem povabiti tudi Bratuškovo.

Pričakuje, da bi bil lahko postopek končan zgodaj jeseni, je pa to odvisno tudi od odzivnosti strank.

Štefanec je ob tem napovedal, da bodo enako ravnali še v nekaterih drugih primerih, denimo v primeru preučevanja ravnanj generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Od pravosodnega ministra je hkrati zahteval, naj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije spremeni tako, da bo strankam v postopku zagotavljal vse potrebne procesne pravice, da zadeve nato ne bodo padale na vrhovnem sodišču.