Državni svetnik Mitja Gorenšček je spomnil, da je ustavno sodišče že novembra 2018 odločilo, da je zakon o DS-ju v nasprotju z ustavo, ker je ureditev pravnega varstva v postopku volitev v DS nezadostna in nejasna ter ne omogoča izvajanja ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Novela po njegovih besedah odpravlja ugotovljene neustavnosti tako, da na celovit način ureja volilni spor pri volitvah v DS. Pri tem sledi cilju čimprejšnjega konstituiranja nove sestave DS in varovanja poštenosti volitev, je dodal.

Novela sicer tudi podaljšuje časovni razpon za razpis volitev v DS. Trenutna ureditev se je v praksi namreč izkazala za neprimerno, saj imajo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti premalo časa za volitve predstavnikov v volilno telo in postopek določanja kandidatov.

Sorodna novica Predlogoma za izboljšanje letalske povezljivosti in o pomoči gospodarstvu se napoveduje podpora

Prav tako se spreminja člen, ki ureja razpis ponovnih volitev. Te bo razpisala Državna volilna komisija (DVK), ne več pristojna volilna komisija, saj bo DVK sprejel akt o izidu volitev in pri odločanju o ugovoru morebiten sklep o ponovnih volitvah.

Zakonitost volitev v naknadnem volilnem sporu pa bo presojalo vrhovno sodišče, pri čemer bo lahko delno ali v celoti razveljavilo volitve oziroma naložilo DVK-ju sprejetje novega akta o izidu volitev.

DS je že večkrat poskušal

DS je sicer podobne predloge v zakonodajni postopek vložil že večkrat, a v DZ-ju doslej niso prejeli zadostne podpore. Tokrat pa so ga podprli v vseh poslanskih skupinah. Po besedah Janje Sluga (Gibanje Svoboda) so namreč predlagatelji v četrto vendarle prisluhnili preteklim pripombam, danes pa imajo pred seboj usklajen predlog. Je pa opozorila, da je postopek volitev v DS vse prej kot transparenten in razumljiv, zato bi moral DS odpreti že tudi to vprašanje.

V predstavitvi stališča poslanske skupine SDS-a je podporo zakonski noveli napovedal tudi Branko Grims. Zakon bo namreč po njegovih besedah omogočil nemotene volitve v DS in natančno določil postopke. Po besedah poslanke NSi-ja Vide Čadonič Špelič pa zakon upošteva zlasti načelo jasnosti in določnosti, ki je del širšega načela pravne države, načelo pravne varnosti in predvidljivosti ter načelo zakonitosti.

Predlog pozdravljajo tudi v SD-ju, saj po besedah Jonasa Žnidaršiča na celovit način ureja volilni spor pri volitvah ter zagotavlja ustavnost, krepi pravno varstvo in povečuje učinkovitost državnega sveta pri uresničevanju svojega poslanstva. Poslanci Levice pa stališča danes niso predstavili.

Predlog je podprla tudi vlada. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, novela ustrezno zajema vsa relevantna temeljna vprašanja postopka volilnega spora in ustrezno opredeljuje pravna sredstva.

Sorodna novica Na Prešernovem trgu odmevalo "slava Ukrajini"

Sprejeli zakon o jamstvu za pomoč Ukrajini

DZ je z 81 glasovi za in enim proti sprejel zakon o okrepitvi skupnega sklada za rezervacije z jamstvom Slovenije za zagotavljanje izredne makrofinančne pomoči Ukrajini. Slovenija zagotavlja sorazmerni del od 3,66-milijardnega jamstva, v vrednosti do 12,5 milijona evrov, za posojilo EU-ja v skupni vrednosti šest milijard evrov.

EU je že lani sprejel izredno makrofinančno pomoč Ukrajini, katere del je posojilo šest milijard evrov, za katerega se je Evropska komisija zadolžila v vrednosti 3,66 milijardne evrov z izdajo obveznic, države članice pa bodo jamčile za vračilo teh sredstev, če jih Ukrajina ne bi mogla odplačevati.

S sprejetim zakonom Slovenija Evropski komisiji za najeto posojilo zagotavlja sorazmerni del jamstva, in sicer 0,34 odstotka skupnega zneska potrebnih jamstev oz. 12,5 milijona evrov.
Ukrajina je ta sredstva lani že prejela. "Sredstva, prejeta v okviru te pomoči, bodo podpirala najbolj kritične funkcije ukrajinske države, ki se nanašajo na socialne in gospodarske posledice vojne," je danes v DZ-ju dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Evropska komisija je z Ukrajino sklenila memorandum o soglasju, v katerem bodo določeni pogoji za pripravo oz. izvajanje politik, finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja. Predpogoj za pomoč je podpora in spoštovanje demokratičnih mehanizmov, za zmanjšanje tveganj pri črpanju posojila pa bo sprejetih več ukrepov, ki so opredeljeni v sporazumu, je ob potrditvi predloga zakona na vladi pojasnilo ministrstvo.

Za pomoč Ukrajini v letu 2023, na katero se danes sprejeti zakon ne nanaša, pa je bila sprejeta uredba o ustanovitvi posebnega instrumenta za pomoč Ukrajini v vrednosti 18 milijard evrov. Tudi v tem primeru ne bodo nastopile neposredne finančne obveznosti niti za proračun EU-ja niti za nacionalne proračune držav članic.

Evropska komisija bo namreč sredstva, ki jih je pridobila na finančnih trgih, Ukrajini posredovala v obliki ugodnih posojil. Finančne obveznosti bodo nastale, če Ukrajina ne bo zagotovila vračila krite makrofinančne pomoči za pravočasno izpolnitev finančnih obveznosti. V tem primeru bodo države članice morale vplačati v proračun EU-ja svoj sorazmerni delež v bruto nacionalnem dohodku.

Sprejeli zakon o zaščiti prijaviteljev

DZ je danes z 52 glasovi za in 23 proti sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo prijaviteljev kršitev pri predpisih, in sicer v delovnem okolju tako v javnem kot zasebnem sektorju. V slovenski pravni red se z njim prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU-ja.

Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.

Vsebina zakona je po pojasnilu vlade zasnovana širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU-ja. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive bolj ambiciozen, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov.

Družba po mnenju vlade potrebuje prijavitelje, zato jih je treba ustrezno zaščititi. Vsaka država mora imeti prijavitelje, ki z zaznavo nepravilnosti predstavljajo pomemben del tega sistema. Z zakonom se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve in zaščite prijavitelja.

KPK pozdravlja novi zakon

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pozdravljajo ta pomemben korak k boljši normativni ureditvi področja v Sloveniji. "S sprejetjem zakona se v naš pravni red prenaša direktiva EU-ja o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. S tem so celovito urejene na eni strani obveznost vzpostavitve notranjih prijavnih poti za javni in zasebni sektor ter zunanje prijavne poti za določene inšpektorate in KPK, na drugi strani pa novi zakon odvrača od povračilnih ukrepov zoper prijavitelje ter jim nudi učinkovito podporo in pomoč," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, na KPK-ju s sprejetjem zakona pridobivajo veljavo in pristojnosti na področju zaščite t. i. žvižgačev. Kot pa je že pred časom opozoril predsednik komisije Robert Šumi, je dober zakon zgolj podlaga, predvsem pa bo pomembno, kako se bo uresničeval v praksi.

Sprejet zakon o sodelovanju med nacionalnimi organi na področju varstva potrošnikov

DZ je z 82 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o izvajanju evropske uredbe, ki opredeljuje sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvajanje zakonodaje o varstvu potrošnikov. Spremembe se nanašajo le na ukrepe, povezane z onemogočanjem spletnih strani.

Določila uredbe, ki je sicer neposredno izvedljiva, je v slovenski pravni red prenesel veljavni zakon o izvajanju uredbe Evropskega parlamenta in sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izpolnjevanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, sprejet konec leta 2020. Med drugim je določil orodja teh organov za to, da se učinkoviteje preprečuje in preganja kršitve na področju varstva potrošnikov, ki imajo določen čezmejni vpliv oz. vpliv na več držav članic EU-ja.

Z novelo uzakonjene spremembe se nanašajo le na ukrepe, povezane z onemogočanjem spletnih strani. Kot je v četrtek ob obravnavi predloga novele v DZ-ju pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matjaž Frangež, je Register.si, ki je registrski organ domenskih imen s končnico .si, opozoril, da so rešitve v veljavnem zakonu nesorazmerne.

Upravnemu sodišču namreč omogočajo, da zaradi posamične kršitve določene pravice na neki konkretni spletni strani pod domeno.si odredi začasni izbris celotnega sistema domenskih imen s končnico .si. "To bi bil absolutno nesorazmeren ukrep, izvajanje takšnega ukrepa bi povzročilo velike pretrese, motnje in tudi škodo," je dejal Frangež.

Novela tako določa, da lahko upravno sodišče registrom ali registrarjem domen v ustreznih primerih odredi začasni izbris domenskih strežnikov pri popolnoma določenem imenu domene iz sistema domenskih imen in registracijo popolnoma določenega imena domene omogoči pristojnemu organu.

Sprejeta novela kazenskega zakonika

DZ je z 52 glasovi za in 30 proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Zakonik usklajuje z evropskimi direktivami med drugim glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kjer prinaša strožje kazni za javne uslužbence, ki so sodelovali pri tem.

Po noveli se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki kaznivo dejanje trgovine z ljudmi stori pri opravljanju svojih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh do 15 let in denarno kaznijo.

Novela določa tudi, da se kot obteževalna okoliščina upošteva, če je bil nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna pripadnost oškodovanca, njegovo politično ali drugo prepričanje, spol ali katera koli druga osebna okoliščina. Posledice kaznivega dejanja, storjenega na podlagi osebnih okoliščin žrtve, sežejo širše od konkretne žrtve, saj storitev kaznivega dejanja s takim motivom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti, so zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Nadalje je kot kaznivo opredeljeno dejanje tistega, ki zagotovi ali zbere denar ali premoženje, da ga bo deloma ali v celoti uporabil terorist, teroristična hudodelska združba ali skupina za izvajanje terorističnih kaznivih dejanj.

Navsezadnje novela med kaznivimi dejanji trgovine z ljudmi omenja tudi izkoriščanje beračenja in suženjstvu podobne prakse. Suženjstvu podobno razmerje obsega denimo dolžniško suženjstvo, tlačanstvo, prodajo ženske za poroko, izročitev ženske drugi osebi za določeno protivrednost, primere, ko ženska po smrti moža pripada drugi osebi, in predajo otroka drugi osebi zaradi izkoriščanja otroka ali njegovega dela.

Dopolnjen zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih

DZ je brez glasu proti sprejel dopolnitev zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih. V skladu z njo bodo lahko univerze same izbrale vsebinsko ustrezno in mednarodno primerljivo angleško poimenovanje nazivov, ki jih prejmejo tisti, ki so študij končali na prvi oz. na drugi stopnji bolonjskega študija.

Univerze bodo lahko izbrale bodisi angleški naziv Bachelor of Arts oz. Master of Arts bodisi naziv Bachelor of Science oz. Master of Science.

Poleg tega bodo univerze lahko predlagale izjemo pri poimenovanju strokovnih naslovov v angleškem jeziku s področja strojnega, tehničnega ali naravoslovnega inženirstva, tako da bodo lahko slovenske nazive, kot je denimo diplomirani inženir strojništva, prevedle v angleški naziv Bachelor of Engineering namesto v Bachelor of Science.

Zakon je do zdaj določal, da se strokovni naslovi po univerzitetnih študijskih programih prve stopnje na naravoslovnem področju v angleškem jeziku poimenujejo kot Bachelor of Science, na družboslovnem področju pa kot Bachelor of Arts.

Strokovni naslovi po magistrskih študijskih programih druge stopnje pa se na naravoslovnem področju v angleškem jeziku poimenujejo kot Master of Science, na družboslovnem področju pa kot Master of Arts.

Zavrnjen SDS-ov predlog zakona o RTV Slovenija

DZ je sklenil, da predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ga v zakonodajni postopek vložili v SDS-u, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je primeren, je menilo 24 poslancev, nasprotno pa 54. Po predlogu bi pet odstotkov prispevka RTV-ja namenili tudi za financiranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev.

Zavrnjen SDS-ov predlog dopolnitve zakona o vladi

Državni zbor je s 54 glasovi proti 26 sklenil, da predlog dopolnitev zakona o vladi, ki ga je vložil SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V SDS-u so predlagali, da bi bili zaradi preglednosti dela vlade dobesedni zapisi vladnih sej dostopni javnosti. A predloga v drugih poslanskih skupin niso podprli.