Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je osnovno šolo v šolskem letu 2021/22 obiskovalo 191.984 učenk in učencev v 450 javnih matičnih šolah s 315 podružnicami, od tega je 776 učenk in učencev z začasno zaščito iz Ukrajine.

Zadnji šolski dan poteka tudi za 75.786 dijakinj in dijakov. Vseh javnih srednješolskih zavodov je 111, srednješolske izobraževalne programe je izvajalo 141 srednjih šol, šest zavodov za posebne potrebe in šest zasebnih zavodov.

Devetošolci so šolsko leto končali 15. junija, srednješolci zadnjih letnikov pa že 23. maja. Osnovno šolo je letos končalo okoli 19.600 devetošolcev.

Za tiste osnovnošolce 9. razredov, ki vseh obveznosti niso opravili uspešno, v teh dneh že potekajo popravni izpiti, dijaki zadnjih letnikov pa so v sredo končali ustne izpite na splošni in poklicni maturi.

Popravni izpiti za osnovnošolce od 1. do 8. razreda bodo potekali od 27. junija do 8. julija, za dijake pa se bodo začeli 28. junija.

Tretje šolsko leto v znamenju epidemije

Šolsko leto 2021/22 je bilo že tretje šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19. Pouk se je lansko jesen začel v šoli in je potekal po modelu B ob upoštevanju preventivnih ukrepov, kot so zaščitne maske, upoštevanje medosebne razdalje, prezračevanje. Učenci zadnjega triletja in dijaki so se morali samotestirati na novi koronavirus, od 15. novembra pa je to postalo obvezno za vse osnovnošolce in srednješolce. Samotestiranje so izvajali trikrat na teden v šolskih prostorih.

V šolah so lahko izvajali vse dejavnosti in programe, vključno z dnevi dejavnosti, šolo v naravi in plavalnimi tečaji. V oddelku je veljalo normativno število učencev z možnostjo združevanja učencev različnih oddelkov v skupine, na primer pri izvajanju neobveznih in obveznih izbirnih predmetov.

S postopnim izboljšanjem epidemičnih razmer in vladnim sproščanjem ukrepov so v vzgojno-izobraževalnih zavodih na začetku marca odpravili obvezno nošenje zaščitnih mask, razen za tiste, ki so se vključevali v izobraževalni proces pri zunanjem izvajalcu, na primer, če so sodelovali na klinični praksi ali vajah.

21. februarja je vlada odpravila tudi obvezno samotestiranje. Ob tej spremembi so tudi vsi učenci, ki so se zaradi odklanjanja samotestiranja izobraževali na domu, vrnili v šole. Z 8. majem je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport tudi formalno odpravilo izvajanje pouka po modelu B in izvajanje pouka se je vrnilo v stanje pred epidemijo.

Matura je potekala kot pred epidemijo covida-19. Opravljalo jo je več kot 6300 dijakov. Na isti dan se je za učence 6. in 9. razredov s preverjanjem slovenščine začelo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). To je opravljalo 22.630 šestošolcev in 19.663 devetošolcev.

Nekaj prilagoditev je še ostalo, kot so elektronski vpogledi v rezultate in elektronsko vlaganje ugovorov, dijaki, ki so se zaradi okužbe s covidom-19 znašli v izolaciji, pa so lahko teste opravljali skladno s pravili, ki že vsa leta veljajo za primere, ko kandidati iz zdravstvenih razlogov ne morejo pristopiti k izpitom.

Dodatne zaposlitve svetovalnih delavcev

Za šolsko leto 2022/23 na ministrstvu za izobraževanje ne predvidevajo vsebinsko konceptualnih sprememb. Predvidevajo pa, da bodo šolam olajšali delo z uveljavljanjem sklepa o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Ta predvideva, da lahko šole tudi v novem šolskem letu dodatno zaposlujejo svetovalne delavce, ki bodo pomagali učencem odpravljati psihosomatske in učne težave zaradi bolezni covid-19 in daljše odsotnosti od pouka. Sklep je že v veljavi, dodatno je mogoče zaposliti še 110 svetovalnih delavk in delavcev.

Napovedujejo tudi aktivnosti za spremembo zakona o osnovni šoli. V pripravo sprememb bodo vključeni strokovnjaki in praktiki. Načrtujejo obsežno razpravo s posameznimi strokovnimi skupinami ter s sindikati in ravnateljskimi združenji, so še navedli na ministrstvu.

Slabše gibalne sposobnosti šolarjev

Epidemija covida-19 je imela velike posledice pri gibalni sposobnosti otrok. Po rezultatih športnovzgojnega kartona so se od začetka epidemije covida-19 poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija, je na nedavni novinarski konferenci ob predstavitvi letošnjih rezultatov meritev povedal vodja sistema športnovzgojnega kartona Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport.

Tudi ko so se otroci po daljših obdobjih šolanja na daljavo zaradi epidemije vrnili v šole, se gibalna sposobnost ni izboljšala. Kot razlog za slabo gibalno sposobnost otrok je Starc navedel pogoste odsotnosti otrok zaradi odrejenih karanten ob stiku otroka z okuženim z novim koronavirusom. Za izboljšanje stanja je predlagal uvedbo ure športa v šolah na dan.