Na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela, bodo kresovi tradicionalno zagoreli po vsej državi. Prvo praznovanje 1. maja z osrednjim kresovanjem na ljubljanskem Rožniku je bilo leta 1890 in od takrat naprej se delavci vsako leto zgrinjajo na ta kraj z enim temeljnim spoznanjem. Nobena delavska pravica ni podarjena, prav za vsako se je treba boriti, je v lanskem slavnostnem slavnostnem nagovoru dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Slavnostni govornik bo tudi na letošnjem kresovanju na Rožniku. Prireditev bo potekala ves dan, Semolič bo zbrane nagovoril ob 20. uri, sledila bo glasbena prireditev z glasbenimi izvajalci Tinkaro Kovač, Toronto Drug Bust, Oko in The Dreams. Seznam drugih prireditev je zapisan na dnu članka.

Mlaji so večinoma že postavljeni
Kurjenje kresov je že dolga leta tradicija, kot vedno jih bodo spremljali govori večinoma sindikalnih predstavnikov. Pred kresovanji so marsikje postavili tudi mlaje, ki se jih navadno postavlja več dni pred praznikom dela. Postavljanje mlaja ponekod simbolizira tudi prehod mladih fantov v polnoletnost.

V Rušah spet rekordno ?
V Rušah bodo na prireditvi z naslovom Malo mesto - največje kresovanje tudi letos skušali preseči rekord z največjim kresom v državi. Kot je za MMC pojasnil organizator Boštjan Lesjak, bodo cilj nedvomno dosegli, saj je letošnja grmada že dopoldne za 3 metre višja od lanske. Kot lani se razprostira na 500 kvadratnih metrih, nedvomno pa že presega tudi lanskih 700 kubičnih metrov odpadnega lesa, je zatrdil.
Prireditev bo na parkirišču nekdanje Tovarne dušika, začetek bo ob 17. uri, ob 20. uri bo tradicionalni ruški pohod z baklami, sledil bo prižig. Ruški kres bo po njihovih trditvah največji po obsegu, po višini pa s 43 metri slovenski rekord še vedno nosi kres iz Boštanja. V Rušah so sicer na svoji Facebook strani zapisali, da bo to največji kres v državi in ne, da bo to največji kres vseh časov.
Boštanj: Naš kres je največji
"V izogib napačnim navedbam" so se že odzvali iz društva Mladi Boštanj, ki se je s kresom leta 2007 vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov z najvišjim (43,44 metra) in največjim (1.715,7 kubičnega metra) kresom na svetu. Prireditev je obiskalo okoli 18.000 obiskovalcev, dodajajo.

"Kres, poln materiala"
Poudarili so, da boštanjski rekordni kres tudi ni vseboval praznih prostorov, da je bil "poln materiala" in da tako tudi po prostornini nedvomno presega ruškega. V ruški grmadi je namreč "nedvomno več kot 700 kubičnih metrov lesa", boštanjski pa je grajen in je uradno obsegal 1.715 kubičnih metrov, zato se je pojavilo vprašanje, koliko je bilo lesa in koliko praznega prostora v obeh kresovih.
"Samo palet je bilo za osem tovornjakov s prikolicami," so zapisali mladi Boštanjci, preostali les pa je prišel dvakrat iz gospodarskega poslopja, trikrat iz hiše, iz dveh kozolcev, enega hleva ter še dodatne palete iz različnih podjetij.

"Kolegom iz Ruš čestitamo za količino in predvsem tradicijo kresovanja in jim želimo varen vžig," so sporočili iz Boštanja.

Večinoma bo sončno, ponekod povečana oblačnost
30. april bo v znamenju gorečega lesa, praznovanja in delavskih pravic, glede na vremensko napoved pa tudi v znamenju sonca. Po napovedi Arsa bo pretežno jasno, drugod pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne lahko v hribovitem delu zahodne Slovenije nastane kakšna ploha. Čez dan bo ponekod pihal južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 15, najvišje dnevne od 22 do 28 stopinj Celzija.

Druga odmevnejša kresovanja
Na Lisci bo ob 11. uri slavnostni govornik Tomaž Kumer, predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije. Semolič bo še pred Rožnikom ob 11. uri spregovoril na Križni gori, ob 15. pa v Mariboru. Na Rožniku bo sicer dan pozneje, 1. maja ob 10.30 zbrane nagovoril ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković.
Na Obali bo osrednje kresovanje v organizaciji Konfederacije sindikatov 90. Na koprskem trgu bodo pred 20. uro začeli s pihalno godbo, nato pa se s pohodom podali na Markovec, kjer jih bo nagovoril Peter Majcen, predsednik KS-90.

V Murski Soboti bodo mlaj postavili ob 10. uri, slavnostnega sindikalnega govorca Srečka Čaterja (Sindikat kmetijstva in živilske industrije) pa bodo dočakali ob 18. uri. Samostojni svetovalec ZSSS-ja Goran Lukić bo ob 20.30 govornik v Gornji Radgoni.
V Opatjem selu bo ob 15. uri govornik Marjan Poljšak, župan občine Ajdovščina. Tudi letos bo tradicionalno kresovanje ZSSS-ja na Ranci pri Ptujskem jezeru.
Smuk odpade
Tudi za sindikate bodo prvomajski prazniki v znaku vladnih protikriznih ukrepov in varčevanja. Kot je namreč dejala sekretarka območne organizacije ZSSS-ja Majda Marolt, se bodo zaradi tega letos primorani odpovedati tradicionalnemu kresovanju na Smuku.
Policija in gasilci, uprava za zaščito in reševanje: Previdno!
Kurjenje in ogenj lahko prineseta tudi neprijetne posledice. Kurišče je dobro obdati s peskom ali opeko, se oddaljiti od gozda in naselij. Po koncu prireditve je ogenj in žerjavico treba dobro pogasiti ter prekriti z negorljivim materialom. Gasilci opozarjajo, da je ob večjih, organiziranih kresovanjih potrebna požarna straža.

Zlasti na Štajerskem, v Pomurju in na Koroškem je te dni v navadi pokanje karbida. Policisti opozarjajo na upoštevanje nočnega miru, za uporabo možnarjev pa je potrebno tudi potrdilo o usposobljenosti za streljanje.

Kurjenje kresov pri nas in po svetu
V naših krajih v preteklosti so bili kresovi pomemben način obveščanja o turških vpadih. Ljudje so na taborih in gričih z ognjem obveščali oddaljene kraje o prihajajočih roparskih pohodih. Kresove se še danes kuri na veliko soboto z blagoslovom ognja.

Po svetu se kresove kuri ob različnih priložnostih. Britanci se s kurjenjem spominjajo propadle smodniške zarote, ko je skupina pod vodstvom Guya Fawkesa poskušala razstreliti parlament. Irci zažigajo na noč čarovnic 31. oktobra. Turki s prižiganjem 5. maja počastijo prihod pomladi in prebujenje narave. V ZDA se s tem med poletnimi počitnicami počasti prihod diplomirancev. Italijani z ognjem počastijo prihajajoče svete tri kralje 6. januarja.

2. maj letos zadnjič dela prost dan
V sklopu vladnih ukrepov za zmanjšanje javne porabe je tudi odprava dveh dela prostih dni, 2. januarja in in 2. maja. Ukrepi sicer še niso sprejeti, v vsakem primeru pa bi ukinitev začela učinkovati naslednje leto, zato je letošnji 2. maj po vsej verjetnosti zadnjič dela prost dan.

"Rešili ste banke. Rešite tudi delavski standard"
Beseda 'referendum' ne odmeva le letos ob napovedanih vladnih rezih v javno porabo, ni odmevala le lani ob pokojninski reformi. Tudi pred dvema letoma je Semolič na Rožniku pozival: "Zberimo 40.000 podpisov. Zrušimo semaforje!" Pri tem se je nanašal na tabelo vlade Boruta Pahorja, s katero je grafično prikazoval reformni napredek koalicije pri široki paleti zakonov, sindikate pa so med drugim motili fleksibilnejše odpuščanje in odmerjanje odpravnin ter delovna doba do 65. leta starosti.

"Gospodje, ki vodijo državo, so hlapci Merklove, Sarkozyja, OECD-ja, Mednarodnega denarnega fonda in bonitetnih hiš. Bolj jih skrbi, kaj mislijo te institucije o njih kot mi, ki tukaj živimo," je dejal najvidnejši sindikalist v Sloveniji. V predlanskem rožniškem govoru je Semolič ostro nastopil proti "gospodom v vladi". Denar je, je dejal, a je nepravično porazdeljen: "Rešili ste banke. Rešite tudi delavski standard."