Prvo zaznamovanje prvega maja, praznika dela, s kresovanjem na Rožniku je potekalo leta 1890 in od takrat naprej se delavci vsako leto zgrinjajo na ta kraj z enim temeljnim spoznanjem. Nobena delavska pravica ni podarjena, prav za vsako se je treba boriti, je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik Zveze svobodnik sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Praznik je tako preživel dve svetovni vojni, praznujejo ga v več državah, po Semoličevem prepričanju pa bo preživel tudi današnji kapitalizem, do delavcev in njihovih pravic izjemno "neprijazen čas". V Evropi je 23 milijonov ljudi brez dela, v Sloveniji je 300.000 ljudi v revščini - in ravno ti ljudje bodo morali nositi ceno reform, reform zaradi težav, ki so jih povzročili "špekulanti, bankirji in pohlepen kapital", je zatrdil prvi sindikalist.

"Pokojninska reforma ne bo rešila blagajne"
"Gospodje politiki" zahtevajo, da zgarani ljudje delajo tri leta dlje, in mislijo, da bodo s tem rešili pokojninsko blagajno, je bil oster Semolič. Ti politiki se ne zavedajo, da je delavec, starejši od 60 let, za delodajalca čisti strošek, da večina ljudi take obremenitve ne bo zmogla ter tako večina sploh ne bo dobila polne pokojnine. Semolič rešitev vidi na drugem koncu verige: delo naj dajo mladim, ki so izobraženi in dela željni, dobički pa naj ne grejo v roke špekulantov in na borzo, temveč naj se vlagajo v razvoj in nove tehnologije. Napovedal je, da bodo sindikati storili vse za neuspeh "te krivične reforme".
Je v 21. stoletju res nemogoče zahtevati pravice?
"Slovenski politiki pravijo, da se bodo borili za pokojninsko reformo kot levi. Gospodje politiki, če imate to moč, da se borite kot levi, dajte se boriti kot levi za tovarne, za delavske pravice, za solidarnost," je pozval Semolič. Vodja slovenskih sindikatov se sprašuje, ali je res naša usoda večno krčenje pravic, ali je res nemogoče v 21. stoletju celo zahtevati več pravic in več pravne varnosti. Politiki bi radi videli, da smo ubogljivi in se s tem sprijaznimo, meni Semolič in državljane poziva, naj se borijo, naj se "povežejo za lepši jutrišnji dan".

30. april je tako mineval v znamenju gorečega lesa, praznovanja in delavskih pravic, ponekod pa je tudi deževalo. Pred kresovanji so marsikje postavili tudi mlaje, ki se jih navadno postavlja več dni pred praznikom dela. Postavljanje mlaja ponekod simbolizira tudi prehod mladih fantov v polnoletnost.

Največjega so prižgali v Rušah
Sicer ne najvišjega, za zdaj pa zagotovo najobsežnejšega pa so pripravili v Rušah. Ocene so različne, a z obširno javno akcijo so krajani Ruš, pa tudi sosednjih krajev in občin na dogovorjeno mesto navozili več kot 700 kubičnih metrov odpadnega lesa in vejevja, je za MMC povedal vodja projekta Boštjan Lesjak. Kres je pokrival okoli 500 kvadratnih metrov površine.

Lesjak, ki takega odziva ni pričakoval, za prihodnje leto napoveduje drugačno akcijo: znova bodo nabirali odpadni les, a bo namesto v grmado šel v lesne sekance. Te bodo prodali, izkupiček pa namenili socialno ogroženim družinam.

"Rešili ste banke. Rešite tudi delavski standard"
V lanskem rožniškem govoru je Semolič ostro nastopil proti "gospodom v vladi". Takrat je napovedal oster boj proti vladnim semaforjem ter spremembam pokojninske in delovnopravne zakonodaje. Denar je, je dejal, a je nepravično porazdeljen: "Rešili ste banke. Rešite tudi delavski standard."

Druga odmevnejša kresovanja
V Murski Soboti je bil slavnostni govornik sekretar ZSSS-ja Milan Utroša. Na Lisci je potekal festival KRES FEjST z večernim koncertom. Semolič je še pred Rožnikom spregovoril tudi v Mariboru v Koblarjevem zalivu. Tudi letos je tradicionalno kresovanje ZSSS-ja potekalo na Ranci ob Ptujskem jezeru. V Gornji Radgoni je zbrane nagovorila generalna sekretarka ZSSS-ja Lučka Böhm. Bolj v znamenju delavcev gradbenih dejavnosti je potekalo tradicionalno kresovanje na Smuku z nagovorom predsednika sindikata teh delavcev Oskarja Komaca.

Policija, gasilci ter uprava za zaščito in reševanje v en glas: Previdno!
Kurjenje in ogenj nasploh lahko prineseta tudi neprijetne posledice. Kurišče je dobro obdati s peskom ali opeko, se oddaljiti od gozda in naselij. Po koncu prireditve je ogenj in žerjavico treba dobro pogasiti ter prekriti z negorljivim materialom. Gasilci opozarjajo, da je ob večjih, organiziranih kresovanjih potrebna požarna straža.

Zlasti na Štajerskem, v Pomurju ter na Koroškem je te dni v navadi pokanje karbida. Policisti opozarjajo na upoštevanje nočnega miru, za uporabo možnarjev pa je potrebno tudi potrdilo o usposobljenosti za streljanje.

Kurjenje kresov pri nas in po svetu
V naših krajih v preteklosti so bili kresovi pomemben način obveščanja o turških vpadih. Ljudje so na taborih in gričih z ognjem obveščali oddaljene kraje o prihajajočih roparskih pohodih. Kresove se še danes kuri na veliko soboto z blagoslovom ognja.

Po svetu se kresove kuri ob različnih priložnostih. Britanci se s kurjenjem spominjajo propadle smodniške zarote, ko je skupina pod vodstvom Guya Fawkesa poskušala razstreliti parlament. Irci zažigajo na noč čarovnic 31. oktobra. Turki s prižiganjem 5. maja počastijo prihod pomladi in prebujenje narave. V ZDA se s tem med poletnimi počitnicami počasti prihod diplomirancev. Italijani z ognjem počastijo prihajajoče svete tri kralje 6. januarja.