Ugotavlja tudi druge oblike diskriminacije in poudarja, da je zmanjševanje diskriminacije sestavni del zagotavljanja varstva človekovih pravic.

Zagovornik načela enakosti je pri delu v lanskem letu ugotovil tudi diskriminacijo na podlagi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, starosti, spolne usmerjenosti, zdravstvenega stanja, družinskega statusa in kraja bivanja, so v sporočilu za javnost navedli pri zagovorniku načela enakosti.

Kot izhaja iz letnega poročila, je zagovornik lani posebno pozornost namenil proučevanju položaja ljudi z invalidnostmi. Na podlagi pričevanj članov invalidskih organizacij je med drugim ugotovil, da javni medkrajevni avtobusni prevoz še vedno ni dostopen ljudem z gibalnimi in senzornimi oviranostmi, čeprav bi to moralo biti urejeno že najpozneje decembra 2020.

Podobno nedostopnost za ljudi z invalidnostmi je ugotovil tudi glede objektov v javni rabi. Pristojne je pozval, naj čim prej ukrepajo, saj kaže, da se bo pred uvedbo potrebnih prilagoditev iztekel tudi na to vezan zakonski rok. Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je to december 2025.

"Ključno spoznanje naših ugotovitev je, da če prepustimo te procese spontanemu teku, ciljev kot družba preprosto ne bomo dosegli. Če pa bo vlada izkoristila priložnost in posegla v ta spontani proces proaktivno in z načrtnim delovanjem, bomo lahko čez dve leti predstavili bistveno drugačne številke," je poudaril Lobnik.

Za potrebe ozaveščanja javnosti o diskriminaciji je lani izdal dve novi publikaciji in sodeloval pri evropsko sofinanciranem projektu Soočimo se z diskriminacijo. Telefonsko oz. pisno svetovanje in podporo zaradi suma diskriminacije je lani nudil 611 ljudem.

Dokončal je šest ocen diskriminatornosti predpisov in v treh zadevah ocenil, da gre za diskriminacijo po starosti. Za diskriminatorne je označil pogoje za registriranje in kategoriziranje športnikov ter določila zakona o osebni asistenci, ki pridobitev osebne asistence omejujejo z zgornjo oz. spodnjo starostno mejo 65 oziroma 18 let. Glede pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence je ustavnemu sodišču predlagal, naj opravi oceno ustavnosti in zakonitosti.

Zaključil je 34 postopkov ugotavljanja diskriminacije in jo ugotovil v devetih zadevah. Ugotovil je diskriminacijo dijakinje, ki je imela zaradi težav pri branju celotno srednjo šolo pri pouku lahko pripomočke za učenje, pri maturi pa ji to ni bilo omogočeno. Ugotovil je diskriminatorno obravnavo zaposlene zaradi njenih sindikalnih dejavnosti in diskriminacijo iskalke zaposlitve, ki je morala odgovarjati na vprašanja o načrtovanju družine.

Ugotovil je diskriminacijo istospolno usmerjene ženske, ki ji je ginekologinja zaradi te njene osebne okoliščine odrekla nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Ugotovil je, da so bili pri javnem razpisu za oddajo stanovanj v slabši položaj postavljeni prosilci iz enostarševskih družin z deljenim skrbništvom, primer diskriminacije pri oddaji nepremičnine na trgu pa je ugotovil zato, ker je najemodajalec možnost najema vnaprej odrekel vsem tujcem in tistim, ki nimajo družine.

Ugotovil je še diskriminatorno obravnavo tujca na eni izmed upravnih enot, posameznika pri izbiri osebne zdravnice na podlagi njegovega kraja bivanja in delavcev določenega podjetja pri pogojih za izplačilo božičnice.

Zagovornik načela enakosti je lani v različnih postopkih obravnave diskriminacije izdal 127 priporočil, večino na predlagane zakone in za spodbujanje enakega obravnavanja. V veliki večini primerov so se priporočila nanašala na izboljšanje položaja ljudi z invalidnostmi.

Zavzel se je tudi za ustrezen uradni slovenski prevod Mednarodne konvencije o pravicah invalidov, saj je po temeljitem pregledu obstoječega prevoda ocenil, da ta otežuje pravilno razumevanje in zagotavljanje vseh pravic vsem ljudem z invalidnostmi v Sloveniji.