Takšno vprašanje pa je diskriminatorno tudi po zakonu o varstvu pred diskriminacijo, je zatrdil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Kot je sporočil, ga je inšpektorat za šolstvo obvestil, da je v inšpekcijskem nadzoru postopka izbire ravnatelja neke srednje šole zaznal morebitno diskriminacijo sveta šole, pristojnega za izbiro ravnatelja. V izbirnem postopku so eni izmed kandidatk postavili vprašanje, ali načrtuje še kakšnega otroka. Za ravnatelja je bil izbran drug kandidat.

Zagovornik je v postopku potrdil, da je svet šole kandidatki res postavil vprašanje o načrtovanju otrok. "Predstavniki šole so s tem vprašanjem posegli v pravico kandidatke, da v zaposlitvenem postopku ne prejme vprašanj, ki zadevajo njeno osebno okoliščino starševstva," je Lobnik zapisal v današnjem sporočilu za javnost.

Prepoved postavljanja tovrstnih vprašanj je, kot je pojasnil, sicer izrecno zapisana v zakonu o delovnih razmerjih, ki določa, da delodajalec od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in drugih podatkov, če niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem.

Diskriminacija na področju dela in zaposlovanja

Zagovornik v postopku sicer ni ugotavljal, ali je bil drugi kandidat izbran zaradi starševstva neizbrane kandidatke, ki je edina prejela vprašanje o načrtovanju otrok. "Pomembno je samo to, da je vprašanje o načrtovanju družine in otrok prepovedano postaviti, saj je neizbežno povezano z osebnimi okoliščinami kandidata oziroma kandidatke za zaposlitev," je zapisal.

Lobnik je zato ugotovil diskriminacijo na področju dela in zaposlovanja, in sicer na podlagi osebne okoliščine starševstva oziroma materinstva.

Zagovornik je sicer za okrepitev zavedanja o diskriminaciji na podlagi nosečnosti in starševstva v zaposlitvenih postopkih in na delovnem mestu izdal informativno zgibanko Recimo ne diskriminaciji nosečnic in staršev na delovnem mestu.