Jasneje naj uredi pravico do dolgotrajne oskrbe, prav tako pa tudi pravice iz dolgotrajne oskrbe in posamezne storitve te oskrbe. Hkrati naj uredi položaj otrok brez statusa zavarovanca za dolgotrajno oskrbo, priporoča.

Ti otroci so po njegovem pojasnilu v primerljivem položaju kot upravičenci do dolgotrajne oskrbe.

Predlog novele zakona, ki je bil v javni razpravi do 18. oktobra, tudi upokojencem dovoljuje status oskrbovalca družinskega člana. Ministrstvo je namreč prisluhnilo opozorilom organizacij upokojencev, da veliko upokojencev skrbi za družinske člane. Zdelo se jim je nepravično, da jih zakon izključuje.

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki sistemsko ureja to področje ter določa pravice in storitve, se je začel postopno izvajati z začetkom letošnjega leta. Med pravicami je bila prva na vrsti prav pravica do oskrbovalca družinskega člana. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba se bosta začeli izvajati 1. julija 2025, pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji pa 1. decembra 2025.

Zagovornik se je medtem v priporočilu zavzel za to, da se jasneje opredelijo pravice do posameznih storitev dolgotrajne oskrbe. Glede na to naj bo po njegovih besedah v zakonu jasno opredeljeno, katere storitve dolgotrajne oskrbe so zagotovljene, kakšna je njihova vsebina in kako se bodo izvrševale. Hkrati je poudaril, da je treba pri tem spoštovati pravico do samostojnega odločanja in neodvisnega življenja.

Poleg tega je opozoril, da mora imeti vsaka oseba možnost samostojno odločati o sebi pri uveljavljanju pravice do dolgotrajne oskrbe. Pri tem naj se ji po potrebi nudi vsa razpoložljiva podpora, kar pomeni, da se ji omogoči podporno odločanje. To velja tudi za osebe pod skrbništvom ali z zakonitim zastopnikom, ker je njihova sposobnost odločanja o sebi onemogočena.

Ob tem naj se pri osebi, ki ji je bila ob začetku uveljavljanja pravic iz dolgotrajne oskrbe onemogočena sposobnost odločanja o sebi, ta sposobnost med obravnavo redno preverja. Namen tega priporočila je, da se ji lahko sposobnost odločanja o sebi spet prizna, je dodal Zagovornik.

V nadaljevanju priporoča, da naj zakon določi načine, kako lahko posameznik samostojno in vnaprej sprejme odločitve glede dolgotrajne oskrbe, tako denimo tudi z določitvijo pooblaščenca. Samostojno odločanje o sebi glede dolgotrajne oskrbe namreč po njegovem pojasnilu zmanjšuje možnosti zlorab, ki jih ni mogoče vedno preprečiti niti v družinskih odnosih.

V skladu z enim od priporočil naj zakon določi obveznost obveščanja ljudi o pravicah v zvezi z dolgotrajno oskrbo po načelih dostopnosti. To po Zagovornikovih navedbah pomeni obveščanje v ustreznih jezikih, oblikah in tehnologijah, vključno z lahko razumljivimi informacijami.

Ne nazadnje je priporočil, da zakon podrobno uredi pravno varstvo za primere, če storitve dolgotrajne oskrbe po oceni oskrbovancev ne bi bile dovolj kakovostne ali pa bi bile njihove pravice kršene.