Kot je povedal Franc Pukšič (SDS), sta zahtevo poleg 13 poslancev SDS-a podprli tudi poslanski skupini NSi-ja (8 poslancev) in SNS-a (štirje poslanci), pa tudi štirje poslanci SLS-a in en poslanec Stranke mladih.
Bo na potezi spet ustavno sodišče?
Kljub poslanski zahtevi po razpisu referenduma pa lahko DZ pred dejanskim razpisom pošlje pobudo za presojo na ustavno sodišče v zvezi z možnostjo izvedbe takšnega referenduma. Ustavno sodišče namreč lahko preverja, ali bi bila vsebina takšnega referenduma v nasprotju z ustavo oz. bi z odložitvijo sprejetja, uveljavitve ali zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice.
Da bodo tako storili, je že potrdil Miran Potrč (ZLSD). V ZLSD-ju ob tem menijo, da bodo takšen predlog vložili skupaj z LDS-om, saj je takšen korak napovedal že tudi predsednik vlade in LDS-a Anton Rop.
Svetniki s tesno večino nasprotovali zahtevi
Pobuda za referendum je bila tako vložena kljub njeni zavrnitvi v državnem svetu. Svetniki so namreč po obsežni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki MNZ-ja in v kateri so predstavili svoja stališča in argumente, opravili glasovanje. Od prisotnih 34 svetnikov se jih je 19 opredelilo za, proti 13, dva pa sta se vzdržala. Ker bi morala biti pobuda izglasovana z absolutno večino, to je 21 svetnikov od skupaj 40-ih, v tem primeru ni bila sprejeta.
Pobudnike moti vprašanje odškodnin
Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma je v DS vložila skupina enajstih svetnikov s prvopodpisanim Marjanom Maučcem. Menijo, da bi o sprejetih rešitvah morali odločati državljani na referendumu in tako potrditi oz. zavrniti zakon, ki bo lahko imel velike posledice. Največjo pomanjkljivost zakona vidijo v dejstvu, da niso predvidene finančne posledice iz naslova zahtevanih odškodninskih zahtevkov.
Tehnični zakon o izbrisanih je sicer v slovenski javnosti in parlamentu izzval številne polemične in žolčne odzive. Opozicijske SDS, NSi, SNS in koalicijski SLS so zakonu nasprotovali iz številnih razlogov, ključni pa se nanaša na nepredvidljive posledice. Tako med drugim menijo, da bi zakon predstavljal temelj za uveljavljanje velikanskih odškodninskih zahtevkov, ki jih že napovedujejo izbrisani. Zato bi v zakonu predlagatelj moral opredeliti primeren okvir finančnih posledic.
Poleg tega so nasprotniki zakona posredno polemizirali tudi z odločbo ustavnega sodišča, ki izrecno govori o izbrisanih prebivalcih in njihov izbris označuje za nezakonit. Omenjene stranke menijo, da izbrisa ni bilo in da se te ljudi neupravičeno označuje s tem pojmom, saj da upravni organi očitane nezakonitosti niso storili, temveč so tujsko problematiko tedaj rešili v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami. Nasprotujejo tudi retroaktivnemu reševanju omenjene problematike, saj lahko samo zakon določi, da imajo posamezne zakonske določbe učinek za nazaj.
Globoko razočaranje SNS-a nad DS-jem
Državni svet je očitno podlegel višjim političnim interesom, predvsem interesom vlade in ZLSD-ja, je v odzivu na odločitev svetnikov zapisala poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in ob tem izrazila globoko razočaranje.
Odločitev DS-a, ki je po besedah SNS-ja v neskladju s predhodno izglasovanim vetom na omenjeni zakon, je "jasno nakazala na podlo delovanje in prepletenost politične elite v vseh sferah javnega življenja", je poslanec stranke Sašo Peče zapisal v sporočilu za javnost. S to odločitvijo je DS jasno potrdil neupravičenost svojega obstoja, je sklenil Peče.
Podpisi proti zagovorniku izbrisanih
Kot poroča Radio Slovenija, so v Mežici tamkajšnji domačini začeli protestno zbirati podpise proti podpredsedniku Društva izbrisanih Slovenije Marku Peraku s Koroške. Po mnenju pobudnika peticije, domačina Jožeta Kreuha, Perak ni upravičen do državljanstva in drugih zakonsko določenih pravic, ker naj bi se v osamosvojitveni vojni leta 1991, preden je bil ranjen, kot srbski častnik JLA na mejnem prehodu Holmec bojeval proti Sloveniji. Doslej je peticijo podpisalo več kot 250 ljudi.
Kronologija dogodkov
Državni svet je na po njihovem mnenju sporni zakon že 5. novembra sprejel odložilni veto, in sicer zaradi nepredvidljivih finančnih posledic, ki naj bi jih povzročila uveljavitev zakona, ter zahteval, da poslanci, ki so zakon sprejeli 29. oktobra, o njem še enkrat odločajo. Poslanci in poslanke so ob vnovičnem glasovanju veto zavrnili in s tem sledili mnenju vlade. Po zagotovilih notranjega ministrstva bodo namreč z zakonom izvršili 8. točko aprilske odločbe ustavnega sodišča ter ponudili zgolj pravno podlago za izdajo odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj, in sicer tistim izbrisanim, ki v Sloveniji že imajo urejen ta status. Zakon tako ne bo temelj za morebitne odškodninske zahtevke, kar sicer očitajo njegovi nasprotniki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje