V pisni izjavi, ki so jo naslovili na ministrico za kulturo Majdo Širca in predsednika vlade Boruta Pahorja, posredovali pa še predsednikoma republike in DZ-ja Danilu Türku in Pavlu Gantarju, so poudarili, da mediji zagotavljajo ustavno pravico do obveščenosti, zato predstavljajo institut posebnega pomena. To po njihovih besedah pomeni, da bi morali imeti aktivi posameznih medijskih hiš večjo vlogo pri spreminjanju lastništva, spremembi statutov, imenovanju in razreševanju odgovornih urednikov ter pri spremembah sistemizacije delovnih mest.

"Neurejeno lastništvo pripeljalo do krize v vseh večjih medijih"
Ministrstvo za kulturo naj v primerih utemeljenega suma, da gre zgolj za "slamnate" lastnike medijev, ustrezno ukrepa in sproži postopke pri pristojnih institucijah, zahtevajo. Poleg tega pričakujejo transparentno financiranje nakupov medijskih družb, jasno ločenost funkcij v upravah in uredništvih, uzakonitev "ostrih kazni" za medijsko hišo, ki bi zaradi spola, narodnosti, rase, spolne usmerjenosti, verske ali idejne pripadnosti ali druge osebne okoliščine odpustila novinarja, ga prerazporedila na drugo delovno mesto ali mu spremenila delokrog.

V izjavi za javnost izražajo še zaskrbljenost nad prihodnostjo strokovnega in neodvisnega novinarstva, ki "lahko edino omogoča ustavno pravico javnosti do obveščenosti". Neurejene lastniške strukture in pomanjkljiva zakonska zaščita novinarstva so po njihovih besedah že pripeljali do krize v uredništvih vseh večjih medijev.

"Želimo zgolj zagotoviti najvišjo stopnjo obveščenosti"
Pri tem omenjajo Večer, ki ga je kupilo računalniško podjetje s štirimi zaposlenimi; Delo, ki ima netransparentno lastniško strukturo; Dnevnik, ki ga od začetka tega leta vodi začasna uredniška ekipa; in RTV, ki mu prav tako načeluje začasno vodstvo.

S temi opozorili se, kot poudarjajo, ne borijo za višje plače ali nove privilegije, temveč želijo "zgolj zagotoviti najvišjo stopnjo obveščenosti".