Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za ustavno presojo novele zakona o obrambi, ne pa tudi zakona o nadzoru državne meje, ki je podlaga za žično ograjo na meji.

Pobudo, da naj varuh na ustavnem sodišču izpodbija novelo zakona o obrambi, ki vojakom daje več pooblastil, je prišla z Radia Študent, ki je bil tudi pobudnik referenduma o tem zakonu. Pri varuhu so pobudi delno prisluhnili in odločili, da bodo na ustavnem sodišču izpodbijali določbe 37. a člena novele zakona o obrambi, ki vojakom podeljuje nekatera policijska pooblastila.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je na novinarski konferenci pojasnil, da sicer niso enakega mnenja kot pobudniki, da vojska ne bi smela izvajati drugih nalog, so pa ta pooblastila v noveli zakona premalo jasno in določno zapisana. Predvsem gre za pooblastili napotitve ter obvladovanja skupin in množic, ki tudi v predpisih o policiji nista nikjer izrecno opredeljeni. Težave pri varuhu vidijo tudi pri vprašanju nadzora in odgovornosti, poleg tega v zakonu pogrešajo pritožbene mehanizme.

Ustavnemu sodišču torej predlagajo, naj sporno določbo zakona razveljavi, do odločitve sodišča pa zadrži njeno izvajanje. Po besedah varuhinje Nussdorferjeve bi bila še najhitrejša rešitev, če bi vlada enostavno predlagala spremembo zakona.

Zakon o meji ni v nasprotju z ustavo
Po besedah namestnice varuhinje Kornelije Marzel zakon o nadzoru državne meje ni v nasprotju z ustavo, je pa vprašljiva izvedba posameznih ukrepov. Na vlado so naslovili nekaj predlogov, in sicer naj vlada vsem oškodovanim zaradi ograje zagotovi plačilo odškodnine ter ponovno pretehta postavitev na nekaterih območjih.

Varuhinja tako ni uslišala poziva civilne pobude, ki nasprotuje ograji na meji s Hrvaško. Žična ograja je namreč med krajani obmejnih območij sprožila precej nezadovoljstva, še posebej v Metliki in Črnomlju. V okviru tamkajšnje civilne pobude so tako pripravili zahtevo za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje in jo posredovali varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer ter ji predlagali, naj jo vloži na ustavno sodišče, prav tako pa naj vladi posreduje predlog za odstranitev ograje iz bodeče žice na slovensko-hrvaški meji.

Katičeva: Varovalk je veliko
Obrambna ministrica Andreja Katič je zatrdila, da je v dopolnitvah zakona vgrajenih veliko varovalk. Za dodelitev policijskih pooblastil vojski je v DZ-ju potrebna dvotretjinska večina. Naloge in pooblastila morajo biti ob tem podrobno opredeljene na podlagi načrta sodelovanja s policijo, je sporočila na tiskovni konferenci po seji vlade.

Pa tudi to se lahko še spremeni: ministrica je dopustila možnost, da se pri pripravi novega zakona o obrambi odpre omenjeni člen.

Krajani Kidričevega proti zbirnemu centru
Krajani Kidričevega, kjer država načrtuje morebitno postavitev zbirnega centra, pa so medtem na notranje ministrstvo prinesli okoli 4 tisoč podpisov proti prebežniškemu centru v njihovi občini. Tamkajšnji krajani ideji močno nasprotujejo in napovedujejo, da bodo to namero vlade preprečili tudi z državljansko nepokorščino, če bo treba.

Predstavnike krajanov je sprejel državni sekretar Boštjan Šefic, ki je podobno kot že županu občine Kidričevo pojasnil, da proučujejo več možnosti za vzpostavitev nastanitvenih centrov za prebežnike. Po njegovih besedah gre za iskanje nadomestnih nastanitvenih zmogljivosti, saj so za nekatere potekle pogodbe ali pa je bilo s sosednjimi državami dogovorjeno, da prehajanja migrantov na določenih območjih ne bo več.

Šefic: Dokončnih odločitev še ni
Iščejo tudi lokacije, ki bi bile čim primernejše z vidika čim boljše logistike, je še pojasnil Šefic in nadaljeval, da v navedenem kontekstu proučujejo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar nobena dokončna odločitev še ni bila sprejeta. S tem sledijo usmeritvi, da se za obvladovanje večjega prihoda prebežnikov izkoristijo vse zmogljivosti, ki so v lasti države, je sklenil.

Državni sekretar je zagotovil tudi, da ne bodo sprejeli nobene dejavnosti ali odločitve brez vednosti krajanov Kidričevega. Spomnimo, da so ob obisku državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica v Kidričevem krajani organizirali večji protest proti gradnji centra.