Slovenija bo sicer z avstrijsko stranjo ravnala podobno kot s hrvaško, stroka bo dorekla protokol, je pojasnil Zajc in izrazil željo, da bi bila tudi ta meja čim prej odprta.

Ministri so poudarili pomen čim večjega usklajevanja prehajanja meja. "Pogovorov o minischengenih, sploh pa ne s to besedo, ni bilo," je v povezavi s to tematiko poudaril Zajc. Ob tem je spomnil, da je Evropska komisija v pred kratkim objavljenih smernicah navedla, da se države s podobno epidemiološko sliko lahko dvostransko dogovarjajo glede mej.

Pri tem je bilo po besedah državnega sekretarja poudarjeno, da pri odpiranju meja ne sme biti selekcije, da morajo biti ob odprtju meje pravila za vse enaka, tako da ni pomembno, iz katere države prihajaš, ker je treba zasledovati predvidljivost prehajanja meja. Če nekdo iz Nemčije želi na Hrvaško, da ve, da bo lahko prišel na cilj, je ponazoril.

Na vprašanje, kako si razlaga to, da Avstrija odpira meje na vse strani, glede Slovenije ima pa zadržke, je Zajc odgovoril, da si to težko razlaga, saj ni bilo nikjer povedano, da pa meni, da je del skrbi tudi slovenska meja z Italijo.

Podobno kot s hrvaško stranjo bo po njegovih besedah Slovenija ravnala tudi z avstrijsko, inštituta za javno zdravje bosta dorekla protokol. Državni sekretar si želi, da bi bila tudi ta meja čim prej odprta.

Logar v petek s hrvaškim kolegom

Zunanji minister Anže Logar je predtem na seji DZ-ja za zunanjo politiko pojasnil, da je odpiranje meja s sosednjimi državami odvisno od epidemioloških razmer. Glede odprtja meje z Avstrijo je dejal, da se dogovarjajo za režim, ki bo najbolje odražal realno epidemiološko stanje. V odgovoru na poslansko vprašanje je dejal, da je Slovenija v pandemiji novega koronavirusa po epidemiološki sliki relativno izenačena s Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo.

Po testiranju na milijon prebivalcev je izenačena z Avstrijo, glede na število okuženih in smrtnih primerov na milijon prebivalcev z Madžarsko in Hrvaško, Avstrija pa je pri tem kazalniku nekaj slabša, je navedel.

Logar je napovedal, da se bo v petek srečal s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom, s katerim bosta pregledala sodelovanje in izpostavila "problemske točke". Hrvaška je za zdaj edina država, iz katere je mogoč vstop v Slovenijo brez omejitev.

Prihodnji teden je predviden obisk slovensko-madžarske meje, še naprej pa bodo potekali pogovori tudi z avstrijsko stranjo, je napovedal. Italija za zdaj po njegovih besedah še ne izpolnjuje epidemioloških pogojev za dodatne sprostitve na meji.

Logar je poslancem zagotovil, da bo Slovenija naredila vse, kar je v njeni moči, da se režim na mejah s sosednjimi državami do 1. junija normalizira.

Evropska unija preveč odvisna od Kitajske

Na vprašanje poslanca Nika Prebila (LMŠ) glede premisleka o odnosih Slovenije in EU-ja s Kitajsko po koncu pandemije je Logar odgovoril, da je trenutna kriza pokazala, da so bile države EU-ja preveč odvisne od kitajske proizvodnje zaščitne in medicinske opreme. Opozoril je, da smo na lovorikah gospodarskega uspeha pozabili na kritične dobavne in proizvodne verige, ki so nujne za normalno delovanje v kriznih razmerah.

Slovenija zato znotraj EU-ja opozarja na težave, ki so se pokazale v tej krizi, kot so pretirana odvisnost od enega trga, vzpostavitev nujnih proizvodnih verig opreme, ki je kritična za normalno delovanje v kriznih razmerah, in zagotavljanje kibernetske varnosti, je poudaril Logar. Po njegovih besedah bi morala imeti Unija takoj na voljo zmogljivosti, ki bi v primeru krize pokrile najnujnejše potrebe.

"Če bi Unija to že imela vzpostavljeno (...), se nikoli ne bi izpostavilo vprašanje solidarnosti, ker bi bilo jasno, da imamo na voljo dovolj zalog, da pomagamo drugim državam. Ker pa tega ni bilo, so države med seboj tekmovale na kitajskem trgu, da jim je uspelo zagotoviti dovolj opreme za svoje potrebe," je opozoril. Na podlagi tega je Slovenija skupaj s predsedujočim triom prilagodila prioritete svojega predsedovanja EU-ju v drugi polovici prihodnjega leta. V prvem stavku bo tako omenjen covid-19.

Slovenija se povezuje s podobno mislečimi državami

Ob pripombi opozicijskih poslancev, da se Slovenija preveč približuje Madžarski in Poljski, ki po njihovem mnenju nista ravno vzor demokratičnih držav, se je zunanji minister zahvalil tema dvema državama za pomoč v zaščitni opremi in pri prevozu slovenskih državljanov, ki so zaradi pandemije obtičali v tujini.

Poudaril je, da je Slovenija jedrna članica EU-ja, ob tem pa spomnil na strategijo slovenske zunanje politike, v kateri piše, da Slovenija znotraj EU-ja v skladu s svojimi strateškimi interesi sodeluje z vsemi zainteresiranimi partnerji, predvsem pa se povezuje s podobno mislečimi državami, prednostno s srednjeevropskimi državami oz. državami višegrajske skupine, katere članici sta poleg Poljske in Madžarske še Češka in Slovaška.

Stabilnost in varnost Bližnjega vzhoda

Na vprašanje poslanke Meire Hot (SD) o stališču Slovenije glede izraelskih načrtov za priključitev delov Zahodnega brega je Logar odgovoril, da bi šlo v primeru enostranske priključitve za kršitev mednarodnega prava.

"Naš interes je zagotoviti stabilnost in varnost Bližnjega vzhoda, zato izpostavljamo potrebo po medsebojnem dogovarjanju in iskanju soglasja. Enostranski ukrepi namreč ne vodijo k soglasju in rešitvi tega problema," je poudaril. Slovenija bo po njegovih besedah naredila vse, kar je v njeni moči, da se pogovori nadaljujejo in da se išče rešitev, ki bo pripeljala do vzpostavitve dveh držav.