Ob tednu boja proti korupciji sta tako nevladna organizacija Transparency International Slovenia (TI) kot tudi protikorupcijska komisija (KPK) opozorili, da je samo letna škoda zaradi korupcije v Sloveniji ocenjena na 3,5 milijarde evrov oz. približno 7,5 odstotka slovenskega BDP-ja. “S tem denarjem bi lahko med drugim vsak državljan Slovenije prejel 1660 evrov enkratnega dodatka ali vsak upokojenec 460 evrov več mesečne pokojnine. Ali pa bi zgradili več kot 20.000 neprofitnih stanovanj, subvencionirali tople malice učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol za nadaljnjih 24 let in še kaj,” je navedel predsednik KPK-ja Robert Šumi.

KPK je pojasnil, da škodni znesek izvira iz ocene raziskave Evropske stranke zelenih (European Greens) leta 2018, ki je ugotovila, da je strošek korupcije v EU-ju okoli 1000 milijard evrov na ravni letnega BDP-ja EU-ja. "Ker BDP Slovenije znaša 0,35 odstotka BDP-ja EU-ja, lahko sklepamo, da je strošek korupcije v Sloveniji 3,5 milijarde evrov," je zapisal KPK.

Kako zaščititi žvižgače?

V TI-ju so ob tednu boja proti korupciji pripravili niz priporočil odločevalcem za čim kakovostnejši prenos direktive EU-ja o zaščiti žvižgačev. Prav prenos direktive za zaščito žvižgačev v slovensko zakonodajo je novo osmešenje ministrstva za pravosodje.

Direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t. i. EU Whistleblowing Directive je začela veljati 16. decembra 2019, rok za prenos direktive v nacionalne zakonodaje držav članic pa se izteče 17. decembra 2021, to je torej naslednji petek. Vendar predlog slovenske zakonodaje sploh še ni bil predstavljen javnosti oz. nekateri bolj posvečeni o problematiki glede zaščite žvižgačev so celo dvomili, da sploh že obstaja.

Trenutni pravosodni minister Marjan Dikaučič, ki prihaja iz kvote SMC-ja oz. zdaj stranke Konkretno, je konec julija, kot je tedaj poročal STA, na spoznavnem obisku gostil predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Roberta Šumija in ga seznanil s pripravo zakona o varstvu prijaviteljev kršitev prava, ki naj bi zaščitil t. i. žvižgače. Dikaučič je tedaj pojasnil, da je zakon v fazi interne priprave, za strokovno in medresorsko obravnavo pa bo predvidoma pripravljen na začetku jeseni.

Kaj za zaščito žvižgačev predlaga TI?

"Priložnost za pravočasen prenos je Slovenija že zamudila, to dober teden pred iztekom roka že lahko trdimo. Ne glede na zamudo pri prenosu pa imajo odločevalci na ministrstvu za pravosodje še vedno priložnost, da v javno razpravo in pozneje v državni zbor pošljejo kakovosten predlog zakona, ki bo zagotavljal ustrezno zaščito vsem žvižgačem. Prejšnji mesec smo na osrednjem dogodku Foruma poslovne integritete in transparentnosti od predstavnika ministrstva za pravosodje pravzaprav prvič dobili informacije o nastajajočem zakonu, saj je ministrstvo od lanskega leta ignoriralo pozive po razgrnitvi načrta o prenosu Direktive in odprtju strokovnega dialoga. Če bomo že zamudili rok, ne smemo zamuditi priložnosti, da sprejmemo zakon, ki bo presegal Direktivo, bo kakovosten in bo nudil celostno zaščito žvižgačem," je poudaril predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky, začasni predsednik TI Slovenia.

Priporočila TI-ja med drugim vključujejo širjenje ukrepov za zaščito na organizacije civilne družbe, ki pomagajo žvižgačem. Nacionalna zakonodaja pa, kot navajajo, naj ne določa dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati žvižgači, da bodo deležni zaščite po zakonu. Pomembno je tudi priporočilo glede obrnjenega dokaznega bremena, da torej oseba, ki začne pravne postopke zoper žvižgača, dokaže, zakaj prijavitelj ne sme biti deležen posebne zaščite, pravijo na TI-ju

Med predlogi, ki bi jih morala vsebovati pravna ureditev zaščite žvižgačev v Sloveniji, je tudi opredelitev ali oblikovanje neodvisnega organa, ki bi bil odgovoren za nadzor in izvrševanje zakonodaje, ki ureja prijavo nepravilnosti.

V okviru TI-ja že od leta 2014 deluje Center Spregovori!, pri katerem skušajo žvižgačem pomagati z brezplačnimi nasveti, kako zažvižgati varno. "Od leta 2014 smo z nasvetom pomagali 329 ljudem, nekaterim v več primerih. V zadnjem analiziranem obdobju (september 2020–september 2021) prednjačijo vprašanja s področja dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi teh informacij smo se že odzvali in bomo v prihodnjem letu v okviru novega projekta izdelali spletno platformo, ki bo posameznikom še dodatno lajšala dostop do informacij javnega značaja in javno objavljala odgovore organov," je za MMC pojasnil Sebastijan Peterka iz TI-ja.

O tem, ali je kateri izmed posredovanih primerov že dobil sodni ali drugi epilog, pa pravi, da posebne statistike o tem ne vodijo, ker zaradi omejenih kapacitet ne zastopajo strank pred sodišči ali drugimi organi.

Ministrstvo ni želelo pokazati osnutka zakona

Letos je začel delovati tudi center za zaščito žvižgačev, ki sta ga ustanovila nekdanji uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale ter Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja iz Ljubljane. Center se, kot navaja, ukvarja z odpravljanjem posledic zaradi povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače.

"Po odgovoru ministrstva za pravosodje na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki ga je v zvezi s tem letos poleti vložil EISEP – Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja (soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev), lahko sklepamo, da resno delo za izdelavo primernega sistemskega okvira za prenos te direktive v slovenski pravni red in institucionalno okolje še ni niti začeto. Ministrstvo sicer zatrjuje, da je osnutek zakona pripravljen in da je še predmet posvetovanja pri organu, a ga nismo videli, saj so nam dostop zavrnili. Do te jeseni so obljubili širšo strokovno razpravo, a tudi te še ni bilo," je za MMC opozorila predsednica Centra za zaščito žvižgačev Andrijana Bergant, tudi soustanoviteljica in predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja.

Iz drugih pojasnil ministrstva za pravosodje pa po njenih besedah izhaja, da ne predvidevajo, da bi s prihodnjim zakonom, ki bo uredil zaščito prijaviteljev, spreminjali druge predpise, kar se jim glede na vsebino zahtev direktive zdi precej neverjetno.

"Napisali so tudi, da trenutni osnutek zakona ne predvideva ustanovitve novega organa za zaščito žvižgačev. Torej sklepamo, da bo eden ali več od obstoječih državnih organov služil kot zunanji kanal za prijavitelje, a ne vemo, kateri organ bo to. Niso nam odgovorili na vprašanje, kakšen je predviden finančni proračun za implementacijo zahtev direktive iz zakonskih določil v realnost," dodaja.

Center za zaščito žvižgačev 10. decembra praznuje prvo obletnico ustanovitve, delovati pa je začel marca letos. "Od tedaj prejmemo tudi po pet ali več prijav na mesec. Veliko jih dobi kar Ivan Gale neposredno in skorajda dnevno služi kot 'varuh žvižgačevih pravic', po telefonu in na terenu. Na odboru za zaščito žvižgačev smo doslej obravnavali okoli deset primerov žvižgačev, nekaj jih še bomo do konca leta. To so resni primeri kršitev v glavnem zoper javna sredstva in druge javne dobrine ter kršitev človekovih pravic," je še pojasnila direktorica Centra za zaščito žvižgačev.

Zakon pomemben iz vidika preprečevanja korupcije

"Na Komisiji si vsekakor želimo, da bi bila direktiva EU-ja o zaščiti prijaviteljev v slovenski pravni red prenesena pravočasno oziroma – glede na to, da je jasno, da to ne bo izvedeno do roka – čim prej. Gre namreč za zelo pomembno direktivo, saj je v smislu boja proti korupciji oziroma preprečevanja korupcije izjemno pomembno, da država vzpostavi pogoje za okolje, v katerem se bodo prijavitelji korupcije in drugih nepravilnosti počutili varne in bodo takšna dejanja prijavljali pristojnim," pa so za MMC o zamudi pravosodnega ministrstva odgovorili na KPK-ju.

Kot so še pojasnili, KPK ni sodeloval pri pripravi omenjenega zakona in pristojno ministrstvo ga niti ni pozvalo k posredovanju predlogov za njegovo vsebino.