Politik, pisatelj in ekonomist Viktor Žakelj je podrobno opisal dogajanja na Jelovici v začetku leta 1942 in dejal, da sta bila poljanska vstaja in dražgoška bitka nujni v boju proti nacizmu. "Slovenci smo pokazali, da prevzemamo svoj del odgovornosti za zmago nad tem zlom 20. stoletja," je dejal.

Če ne bi bilo partizanskega boja, naša generacija ne bi imela leta 1990 česa osamosvajati, je prepričan Žakelj, ki je opozoril, da Nemci Gorenjske niso priključili k nemškemu rajhu prav zaradi narodnoosvobodilnega boja.

"Danes so mnogi črnogledi, širijo pesimizem, terjajo hlapčevstvo. Toda Slovenci za kaj takega nimamo razloga. Dejstva govorijo, da smo potomci najbojevitejšega plemena slovanskega, ki se je najgloblje zarezal med Romane in Germane, ki so nas skozi stoletja zajedali," je dejal Žakelj.
Kot je poudaril, smo danes ujetniki neoliberalizma, bankirji in tako imenovane trojke zasužnjujejo narode. Po Žakljevih besedah je slovenska premierka prepričala neoliberalno Evropo, da smo vendarle obstali na svojem.

Po njegovem prepričanju pa bo treba zahtevati, da slovenska in evropska domovina stopita na pot drugačne družbeno-ekonomske paradigme, ki bo temeljila na socialni pravičnosti in kjer temeljna vrednota ne bosta pohlep in pogoltnost, temveč skromnost.

"Graditi bo treba na dejstvu, da je Zemlja končna količina, da je njena samoreproduktivna sposobnost omejena. Družba, ki tega ne bo upoštevala, bo povzročila, da naši otroci in vnuki ne bodo imeli kje in od česa živeti," je opozoril Žakelj, zagovornik ekosocializma.
Nekateri v Dražgoše odšli že včeraj ponoči
Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DS-ja Mirja Bervar, predsednik SD-ja Igor Lukšič, ministra Jernej Pikalo in Anja Kopač Mrak pa tudi Janez Stanovnik in Zoran Janković. Priti bi moral tudi predsednik DZ-ja Janko Veber, a je zbolel.

Številni Slovenci so se v Dražgoše, ki so simbol slovenskega upora proti okupatorju, odpravili peš. Različna planinska društva so organizirala 11 pohodov, udeleženci najdaljših - 35. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše in 15. nočno dnevnega rekreativnega pohoda Železniki-Ratitovec-Dražgoše - pa so se na pot podali že ponoči.

Dražgoška bitka v visokem snegu in pri minus 30 stopinj Celzija je januarja 1942 terjala življenja 41 Dražgošanov in devetih partizanov. Nemci so Dražgoše nato porušili do tal. Pomen dražgoške bitke pa je v srčnosti partizanskih borcev in domačinov, ki so pokazali, da se bodo za svoj dom bojevali.

Dražgoška bitka je bila med NOB-jem največja na Gorenjskem in je spremenila nemški načrt izseljevanja Gorenjcev. Bila je tudi do tedaj največja odporniška bitka v nemškem rajhu - legenda, ki je zanetila plamen upora sredi okupirane Evrope, pojasnjujejo organizatorji spominske slovesnosti.