Po 20. letih je prišel skrajni čas, da začnemo še letos graditi drugi tir, je ob začetku seje dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, vendar kljub strinjanju glede izrečenega, pa koalicija in opozicija znova nista zbližali stališč.

Vključitev zalednih držav, Madžarske, morebiti tudi Češke in Slovaške, v projekt je sporna predvsem za ZL, kjer so želeli z vloženim dopolnilom to preprečiti. Vključitvi zalednih držav nasprotujejo tudi v NSi-ju. V SDS-u dvomijo v potrebo po posebnem zakonu in posebnem upravljavcu drugega tira, podjetju 2TDK, moti pa jih tudi, da bo teh 27 kilometrov proge izvzete iz javne železniške infrastrukture.

NSi je opozoril tudi, da bi se z novimi dajatvami za Luko Koper zmanjšala njena konkurenčnost, opozorili pa so tudi, da obstaja več možnih različic projekta, zato bi bilo treba o njem doseči najširše mogoče soglasje.

Gašperšič je pojasnil, da je podjetje 2TDK potrebno in da ne gre za unikatno rešitev, ki bi jo videli prvič. Ponovil je, da je sodelovanje zalednih držav pomembno, da se razpršijo tveganja pri projektu. Prav tako zaledne države pripeljejo trge, poveča pa se tudi dimenzija projekta, s čimer ima ta večjo težo, ko se odloča o dodelitvi evropskega denarja.

SD in DeSUS za zdaj ne bosta nasprotovala
Kot predstavnik 2TDK-ja se je seje udeležil Metod Dragonja. Pojasnil je, da ima podjetje nalogo finančnega inženiringa, ki bo pridobil vlogo vlagatelja. Ko bo drugi tir zgrajen, pa zakon loči dva pojma, in sicer gospodarjenje ter upravljanje z drugim tirom. Prvo bo izvajal 2TDK, upravljavec drugega tira pa je SŽ-Infrastruktura, je pojasnil.

Članom odbora je pojasnil tudi način pridobivanja denarja za financiranje projekta. S pribitkom na cestnino se bo v prvem letu nabralo 11,5 milijona evrov, višina pa se bo povišala v skladu z rastjo prometa. Z usklajenim dopolnilom je koalicija uredila tudi takso na pretovor v Luki Koper.

Kot je pojasnil Dragonja, bi ta glede na podatke za lani znašala 8,3 milijona evrov. Osnovna uporabnina in pribitek na železnicah bo prinesel okoli štiri milijone evrov, bo pa treba na tem delu še nekaj stvari doreči, je pojasnil. Osnovna uporabnina bo namenjena Slovenskim železnicam, pribitek pa mora biti namensko porabljen, je dodal.

Člani odbora so na koncu potrdili vrsto dopolnil, ki so jih k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicijskih strank, zavrnili pa so tri dopolnila ZL-ja. SD in DeSUS sta zakonu v tej fazi napovedala podporo.