Izbris je "najhujša kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji", ki tudi po 20 letih ostaja nerazrešena, so poleg organizacije Amnesty International opozorili tudi Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije in Mirovni inštitut. Poudarili so, da popravki zakonodaje iz leta 2010 dejansko niso rešili problema.

Nataša Posel iz Amnesty International je dejala, da se je organizacija že sešla s predsednikom DZ-ja Gregorjem Virantom in z obžalovanjem ugotovila, "da niso na isti valovni dolžini". Dodala je, da so s problematiko izbrisanih seznanjeni v mednarodni skupnosti in da jo dojemajo kot "madež na področju varstva človekovih pravic v Sloveniji".

Zakaj zakon ne deluje, je razložila Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta. Poudarila je, da so postopki izjemno počasni, saj najkrajši možni postopek traja devet mesecev, poleg tega pa uslužbenci upravnih enot, ki se z zadevami ukvarjajo, o postopkih niso dovolj obveščeni. Sporna je tudi višina pristojbine, saj je treba ob vložitvi zahteve plačati 95 evrov. Zakon je po besedah Kogovšek Šalamonove pisan "izredno restriktivno", saj ne prinaša osnove za uveljavljanje odškodnin.

Postopki se vlečejo
Vlogo za priznanje statusa je do zdaj vložilo 230 od 13 tisoč upravičencev. 59 vlog je bilo rešenih pozitivno, 80 jih je bilo zavrnjenih, ostale pa so še v postopku, je dejala. Nekaj izbrisanih je vložilo tudi odškodninske zahtevke, a nihče do zdaj pri tem ni bil uspešen. Edini razlog je zastaranje zadeve, je dejala strokovnjakinja z Mirovnega inštituta, ki je prepričana, da bi morali pri odpravi krivic slediti mednarodnim standardom. To po njenih besedah dosegli z odpravo posledic izbrisa, odškodnino in rehabilitacijo. Od vlade pričakuje nadaljevanje prizadevanj za popravo krivic.