Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je v uvodu nagovorila udeležence dogodka, je spomnila, da je minilo več kot eno leto, da je bil zakon – po obravnavi na delovni skupini, usklajevanjih v okviru koalicije in na Ekonomsko-socialnem svetu ter vseh branjih v DZ – tudi sprejet. Današnji dogodek, ki je potekal na Brdu pri Kranju, pa so po njenih besedah namenili vprašanju implementacije zakonskih rešitev, pregledu, kakšne obveznosti imajo izvajalci, zbornice, združenja, ministrstvo, kaj pomeni za paciente.

"Vsak od nas ima svojo vlogo v sistemu: ministrstvo za zdravje kot regulator, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot plačnik, izvajalci kot tisti, ki bodo morali zakonske določbe implementirati v vsako ustanovo, seveda pa tudi pacienti, ki so z zakonom dobili določene pravice in tudi določene obveznosti in odgovornosti," je dejala ministrica. Udeležence na dogodku pa je pozvala, naj izrazijo svoje dileme, vprašanja, da se odkrito pogovorijo in jih poskušajo razjasniti.

V izjavi za medije je Prevolnik Rupel pojasnila, da je zakon o kakovosti zelo pomemben, saj pomeni prvi korak, ki sistemsko uvaja celovito upravljanje in vodenje kakovosti v slovenski zdravstveni sistem na več področjih.

Kdaj bodo pacienti občutili učinke zakona?

O konkretnem datumu, ko bodo pacienti občutili vse učinke zakona, po njenih besedah ni mogoče govoriti, zagotovo pa bo uvajanje rešitev postopno. Nekateri koraki bodo sledili že zelo kmalu, recimo ustanovitev agencije, ki je predvidena v marcu, začeli bodo pripravljati kazalnike kakovosti.

Kot pa je poudarila ministrica, je v nekaterih državah trajalo približno tri leta, da so lahko razpolagali z zanesljivimi, primerljivimi podatki in je mogoče med seboj primerjati bolnišnice, kakovost zdravstvene oskrbe.

Ko gre za poročanje varnostnih incidentov, imajo bolnišnice že določene organe oz. komisije. Bo pa po novem to potekalo bolj sistematično. Agencija bo vzpostavila sistem, na kakšen način se poroča o varnostnih incidentih. Je pa to zdaj obveznost izvajalcev in če se ta ne spoštuje, so v zakonu predvidene tudi globe, je pojasnila ministrica.

Zakon vzpostavlja varnost, ne kaznovanje

Ob tem pa je znova poudarila, da je zakon namenjen vzpostavljanju varnosti in nikakor ne kaznovanju. "Globa je pomembna predvsem za to, da se ve, kaj je najbolj pomembno in kaj si res želimo, da izvajalci izvajajo," pravi ministrica. Za fizične osebe je na primer po njenih navedbah globa zgolj ena, in sicer če ta sporoči karkoli v zvezi z varnostnim incidentom nepooblaščenim osebam.

Sicer pa je ministrica v nagovoru na dogodku odgovorila tudi dilemo, ali je bilo prednostno delo na področju kakovosti smiselno glede na težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Poudarila je, da je po njenem mnenju delo na obeh področjih izjemno pomembno in mora potekati vzporedno, res pa je, da je bil na področju kakovosti rezultat zakon, medtem ko so ukrepi na področju dostopnosti morda manj vidni.

"Ne moremo reči, da na tem področju nismo naredili nič," je poudarila Prevolnik Rupel. Kot primer pa je izpostavila specialistiko in področje prvih pregledov ter rast števila čakajočih na prve preglede po 13 dejavnostih v zadnjih treh letih. Njihov zadnji izračun je pokazal, da je število vseh čakajočih v letu 2022 zraslo za 26 odstotkov, v letu 2023 za 13 odstotkov, lani pa za 1,3 odstotka. "Ne vem, kako se vam zdi ta upad, meni se zdi to izjemno pozitivna zgodba," je še dodala ministrica.