"Zakon o kulturnih pravicah je korak v pravo smer, če je to edina možnost, da se uresničijo zaveze ob osamosvojitvi in zaveze, ki so zapisane v Deklaraciji DZ-ja o njihovem položaju v Sloveniji," pravi strokovnjakinja za varstvo narodnih manjšin dr. Vera Klopčič.

Dolgoletna znanstvena sodelavka in raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter poznavalka mednarodnih standardov na področju etničnih manjšin je v studiu oddaje NaGlas! komentirala predlog zakona o kulturnih pravicah, ki je prejšnji teden dobil zeleno luč matičnega odbora za kulturo državnega zbora. V pogovoru se je odzvala tudi na stališča političnih strank in predstavnikov skupnosti.

Pristojno bo ministrstvo za kulturo, svet bo stalno posvetovalno telo
DZ bo prihodnji teden obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja. Vse tri koalicijske stranke – Svoboda, SD in Levica – podpirajo zakon, nasprotujeta pa mu opozicijska SDS in NSi. "Koalicijske stranke menimo, da je treba prekiniti ignoranco in zakonsko urediti kulturne pravice," je na seji odbora povedala poslanka Sandra Gazinkovski iz Gibanja Svoboda. Predstavila je ključni dve novosti oziroma rešitvi: "Za uresničevanje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji bo pristojno ministrstvo za kulturo (MK). To pomeni, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov prek javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), na MK. In drugo, Svet vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti bo dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa."

"Ne govorimo o kolektivnih pravicah"
"Ne govorimo o kolektivnih pravicah, ampak o kulturnih pravicah, gre za en delček tistega, kar so se politiki zavezali ob plebiscitu, da bo neko posebno varovanje teh narodov. Zdaj, leta 2024, dajemo majhen košček te zaveze v zakonodajo," je poudaril vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. V SDS-u zakonu nasprotujejo: "Mi smo tudi proti temu, da se prenaša financiranje in organizacija z JSKD-ja na ministrstvo za kulturo – ne gre samo za financiranje, ampak tudi programe in vključevanja v programe," je na seji dejala poslanka SDS-a Alenka Jeraj. Iva Dimic, NSi, pa: "Zaradi naraščajočega priseljevanja in zagotavljanja sredstev je treba sprejeti zakon, so na seji dejali tudi predstavniki skupnosti. Ponovno odgovarjam, da za to ni treba sprejeti zakona, lahko vlada brez zakona to spremeni in poveča denarno postavko, namenjeno delovanju manjšin."

"V finančnem smislu nič novega"
"V prvi vrsti gre za neko moralno priznanje, da smo vsi pripadniki nekdanje države omenjeni v neki materiji. Drugič, v finančnem smislu ta zakon ne prinaša ničesar novega," pravi predsednik Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. "Sredstva, ki se bodo prenesla iz JSKD-ja na ministrstvo za kulturo, predstavljajo 80 odstotkov sredstev, ki so se že namenjala za skupnosti. Hkrati pa zakon nalaga ministrstvu za kulturo nekaj strokovnih nalog, ki jih do zdaj nihče ni pokrival. Osnovni problem društev je, da so amaterji, številna društva nimajo podpornega kadra, ki bi servisiral delovanje društev, zato je podpora države nujna," pojasnjuje.

Predstavnik albanske skupnosti mag. Burim Nimani je v oddaji najprej poudaril, da so individualne pravice v Sloveniji na najvišji mogoči ravni, ko gre za kolektivne pravice, pa stroka meni, da problematika skupnosti oziroma manjšin v Sloveniji sploh ni sistemsko urejena. "Sem realen človek, zavedam se, da so kompromisi nujni, zakon, kot je zdaj napisan, je za albansko skupnost popolnoma zadovoljiv," je ocenil Nimani.

Predsednik Bošnjaške kulturne zveze Fahir Gutić poudarja, da predlog zakona prinaša člen zakona, ki govori o učenju maternega jezika za vse pripadnike narodnih skupnosti, ki se omenjajo v tem zakonu. "Glede same implementacije zakona pa je treba urediti ustrezne pravilnike na ministrstvu za šolstvo. Od ministrstva za kulturo pričakujemo, da vzpostavi posebno postavko, iz katere se bodo financirale zveze in društva, ki se omenjajo v tem zakonu." Na naše zaprosilo glede implementacije 5.a člena predloga zakona, s katerim se zagotavlja osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka oziroma interesne dejavnosti, so nam z ministrstva za vzgojo in izobraževanje odgovorili, da ne želijo napovedovati, kako se bodo posamezne določbe izvajale v praksi – ker predlog zakona še ni sprejet.

Predsednik Zveze hrvaških društev Đanino Kutnjak je na seji odbora za kulturo spomnil, da so se Hrvati v Sloveniji – takrat jih je bilo po njegovih besedah kar 50.000 – na plebiscitu izrekli za samostojno Slovenijo. "Obljuba dela dolg, naše vprašanje še vedno ni rešeno," je spomnil. Predsednik Zveze srbskih društev Slovenije Krstan Šućur je pripomnil, da med razpravo na odboru ni bilo niti besede o Petem poročilu Sveta Evrope, ki je Sloveniji oziroma njenim ministrstvom naložil številne obveznosti v povezavi z negovanjem srbskega, hrvaškega in nemškega jezika v šolah in v javnih medijih. Spomnil je tudi, da je več kot 105.000 ljudi z območja nekdanje Jugoslavije samo od leta 2006 prišlo na poziv slovenske vlade in slovenskih delodajalcev.

Doktorica Vera Klopčič, slovenski parlament je pred 26 leti ratificiral Okvirno konvencijo za varstvo manjšin Sveta Evrope. Ali zakon o kulturnih pravicah izpolnjuje zaveze iz te konvencije? Je korak v pravo smer?
Ja. Glede na to, da je namen, da se uresničijo zaveze, ki so bile dane ob osamosvojitvi, in zaveze, ki so bile zapisane v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v RS, in če je to edina možnost, da se to uresniči, je korak v pravo smer. Obstaja tudi alternativna možnost. Ta je pragmatična, gre za to, da se okrepi financiranje tistih projektov, ki se že izvajajo in so bili do zdaj uspešni. Prednost tega pristopa je, da ne odpira širokih, pogosto kontroverznih vprašanj v javnem diskurzu o vlogi narodnih skupnosti, ampak omogoča izvajanje in nadaljevanje projektov, ki so bili uspešni.

To je res, vendar se je od skoraj soglasnega sprejetja deklaracije v državnem zboru leta 2011 malo tega spremenilo, zato najbrž zakonodajalec želi z zakonom obvezati pristojne, da opravljajo naloge, ki so jim bile dane?
Stvari so se le spremenile: nekateri projekti se izvajajo: dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur skupnosti tam, kjer so izpolnjeni pogoji, ki so zapisani v zakonu. Tudi ta oddaja je zelo uspešna (nasmešek). Je način, da se informirajo tako pripadniki novih skupnosti kot tudi večinsko prebivalstvo. Ustanovljen je bil svet vlade za vprašanja skupnosti. To so majhni koraki, pa vendar. Po deklaraciji so se vseeno zgodili neki premiki.

Kako razumete odzive skupnosti, ki pozdravljajo predlog: strokovna podpora društvom in njihovo financiranje sta dolgoletna težava – ki bo zdaj odpravljena?
Tako je, seveda. To pomeni, da bi bilo treba za uresničevanje načel konvencije okrepiti to strokovno podporo za delovanje društev in nadaljevati dopolnilni pouk maternega jezika in kulture, kar je tudi vsebovano v 5.a členu predloga zakona o kulturnih pravicah.

Predstavnik srbske skupnosti je na seji odbora DZ-ja za kulturo omenil 5. poročilo svetovalnega odbora Sveta Evrope, ki je bilo kritično do Slovenije in je državo pozvalo, naj okrepi negovanje in širjenje srbskega, hrvaškega in nemškega jezika, ne samo v šolah, ampak tudi v javnih medijih. Kaj je vlada zapisala v odgovoru Svetu Evrope? Kaj piše torej v t. i. 6. poročilu?
V glavnem pojasnjuje pristop v Sloveniji, glede ustavnega varstva manjšinskih skupnosti, glede novih manjšin se sklicuje na napredek, na korak naprej, ki ga predstavlja svet za skupnosti.

Ki bo zdaj stalno posvetovalno telo.
... in bi omogočil stalni dialog z vlado.

Ta dialog z nemško skupnostjo poteka precej dinamično, medtem ko se svet za preostale skupnosti sestaja redko. Denimo zadnja seja sveta je bila oktobra lani, znova se sestajajo prihodnji teden, torej v marcu.
To pomeni, da bo treba najti kompromis z manjšinskimi skupnostmi in možnostmi, je pa treba vedeti, da so v vladni sestavi predstavniki tistih ministrstev, ki dejansko premaknejo stvari na bolje.

Kako bi morali urediti položaj novih manjšin pri nas?
Zagotovo bi morali nadaljevati te projekte, ki so bili uspešni, mislim, da je tudi področje informiranja zelo pomembno za pripadnike manjšinskih skupnosti, da se seznanijo z novostmi in možnostmi, ki jih imajo.

Govoriva o informiranju v njihovih jezikih?
Ja, v njihovih jezikih in seveda v okviru dvostranskih sporazumov zagotoviti uresničevanje dopolnilnega pouka.

Zanimivo je, da ste bili rojeni v Beogradu, hodili ste v slovensko šolo. Kaj je za vas to pomenilo?
Bolje razumem položaj manjšinskih skupnosti, ki živijo zunaj države matičnega naroda, po drugi strani pa je možnost poznavanja jezika, kulture, zgodovine drugega naroda – to je zame pravo bogastvo.

Tudi svojo magistrsko nalogo ste sredi 80. let na Pravni fakulteti v Beogradu spisali v slovenščini. To so bili sicer drugi časi …
Res je. Imela sem to izredno možnost, da sem magistrsko nalogo oddala v slovenskem jeziku, zagovor je potekal v srbskem jeziku, doktorirala pa sem pozneje v Ljubljani na Pravni fakulteti, pa tudi v Beogradu na Pravni fakulteti. Te okoliščine in te izkušnje so mi dale širše razumevanje manjšinskega varstva. Tako je: za temi abstraktnimi normami se skrivajo osebne zgodbe, zato je potrebna posebna občutljivost in spoštovanje čustev ter občutkov vsakega posameznika.