V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija menijo, da novi zakon o RTV SLO prinaša primerne rešitve za zagotavljanje finančne avtonomije in stabilno poslovanje RTV SLO, kar je temeljni pogoj za uresničevanje njenih programskih nalog in razvoj novih storitev. Po mnenju Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV SLO bi bilo avtonomijo javnega zavoda mogoče udejanjati tako, da bi bila novo dosežena sistemska kvaliteta javnega sektorja vgrajena v strukturo zakona in bi z novimi izboljšavami in popravki dajala dobro oporo za pregledno, motivacijsko podprto poslovanje RTV Slovenija tako navznoter kot navzven.

V sindikatu radiodifuzije poudarjajo, da je RTV SLO vse prej kot le TV SLO in njen notranjepolitični informativni del, kar si zlasti po krivični in neenakovredni obravnavi ostalih delov s strani politike in družboslovne stroke marsikdo poenostavljeno predstavlja. Dodajajo, da je usklajevanje RTV-prispevka s statističnimi kazalci o gibanju cen sicer pozitivna sprememba, a bo učinek uskladitve manjši predvsem zaradi predvidenega povečanja obsega javne službe in obvezne podpore filmski produkciji za predvajanje v kinematografih v višini dveh dostotkov zbranega prispevka preteklega tedna.

"Zakon lastnino, ki pripada RTV Slovenija, vrača v njene roke"
Poleg tega zakon, lastnino, ki pripada RTV SLO, vrača v njene roke, namesto da bi se dogajalo, kot se je do zdaj, da jo posamezna ministrstva podržavljajo, opozarja koordinacija novinarskih sindikatov, ki je ob tem spomnila na primer gradnje novega centra za novičarske programe, za katerega ministrstvo za okolje ni izdalo gradbenega dovoljenja, ker investitor ni ministrstvo za kulturo, ampak RTV SLO. Opozarjajo, da lahko zastoj povzroči od pet- ali večletno zamudo pri nujni prenovi informativnih programov in uvajanju novih vrst tehnologije in storitev. V kulturno-umetniškem sindikatu RTV SLO menijo, da je naloga javne službe bistvenega pomena za zdravo družbo. Ne tržnemu prilagajanju, pač pa javni službi so po njihovem mnenju namenjena javna sredstva. "Zato mora javna radiotelevizija v osnovi zagovarjati javno službo, šele potem morda tudi to, kar zagotavlja tržno usmerjena radiotelevizija. Skozi zakon pa se nakazuje korak k marginalizaciji kulturnih in umetniških vsebin na nacionalnem RTV-ju in posredno rušenje enega od stebrov nacionalnosti." Na realizacijo prenos nepremičnega premoženja nase je javna radiotelevizija čakala več kot poldrugo desetletje, so opozorili v sindikatu radiodifuzije.

Glede imenovanja vodstva RTV SLO v koordinaciji novinarskih sindikatov menijo, da novi zakon zmanjšuje število članov organov upravljanja, kar bo znižalo stroške njihovega delovanja. Zakon po njihovem mnenju sicer zmanjšuje vpliv političnih strank na upravljanje in nadzor delovanja javnega RTV-ja, a bi si želeli, da bi bil ta v celoti odpravljen, zato bosta uredniška in upravna neodvisnost javne radiotelevizije odvisna od razsvetljenosti in demokratičnosti posameznikov, ki bodo na volilnih položajih, ne bosta pa sistemsko zagotovljeni. Pri imenovanju odgovornih urednikov si želijo, da ne bi prihajalo do tekmovanja med upravo in novinarji, v katerem bi razsojal nekdo tretji.

"Z uvedbo sistema plač v javnem sektorju odpravljena anarhija"
Koordinacija novinarskih sindikatov opozarja, da so bili novinarji pred leti proti lastni volji uvrščeni v javni sektor. Priznavajo, da je nov plačni sistem v marsičem odpravil prejšnjo anarhijo na tem področju, a se je hkrati izkazalo, da izvršna oblast od novinarjev pričakuje, da se vedejo kot državni uslužbenci in da so pripravljeni biti za svoje delo čim manj plačani. "Nov zakon nas izloča iz sistema javnih uslužbencev, kar je dobro za našo poklicno avtonomijo, hkrati pa nas napoti na najbrž dolgotrajna pogajanja z upravo o novi kolektivni pogodbi."

Z njimi se ne strinjajo v Sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV SLO, kjer opozarjajo, da se je z uvedbo sistema plač v javnem sektorju začel uporabljati celovit in pregleden plačni sistem, kakršnega RTV SLO v svoji zgodovini še ni imel. "Zaposleni smo bili s prevedbo razvrščeni, prvi smo bili sistemsko deležni napredovanja, saj sistema napredovanja do tedaj RTV SLO ni imel." Uveden je bil tudi pregleden seznam dodatkov in pregleden sistem horizontalnega napredovanja. Uvedba plačnega sistema se jim zdi dobra tudi zato, ker so bili prejšnji plačni sistemi, predvsem do ustvarjalcev na področju kulturnih in umetniških radijskih in televizijskih programov, kaotični in podcenjevalni.

"Sprememba statusa uslužbencev RTV-ja pomeni prolog v erozijo javnega sektorja"
V sindikatu delavcev radiodifuzije spremembam statusa javne radiotelevizije v sistemsko "neopredeljeno in neznano obliko osebe javnega prava in sprememba statusa uslužbencev, ki naj ne bi bili več javni uslužbenci," nasprotujejo. Menijo, da to predstavlja "prolog v erozijo javnega sektorja kot celote in s tem v privatizacijo javnega interesa ter v prihodnosti vstop kapitala na njegovo mesto." "Ni razloga, da ne bi bili javni uslužbenci, zlasti pa to ne more ogrožati njihove poklicne avtonomije." "Če obstaja avtonomni vir financiranja, v ničemer ni ogrožena avtonomija novinarja ali delavca javne radiotelevizije. Resne presoje tudi ne vzdrži trditev, da oblika javni zavod ni primerna statusna oblika za javno radiotelevizijo."

Na koncu so v koordinaciji novinarskih sindikatov zapisali, da javni RTV ne bi smel postati talec političnih strank, ki svojo nesposobnost, da bi primerno uredile status in položaj javnega RTV-ja, prikrivajo s prelaganjem odgovornosti na državljane, ki naj na referendumu odločijo o vprašanjih, ki za takšno odločanje niso primerna. "Za državljane je tokratni referendum predvsem priložnost, da zahtevajo boljšo radiotelevizijo."