Poslanke in poslanci so na izredni seji razpravljali o stanju v pravosodju, političnih pritiskih nanj in o ukrepih za izboljšanje stanja. Po končani razpravi državni zbor ni opravil glasovanja, saj odbor za notranjo politiko ni sprejel nobenega sklepa, o katerem bi poslanci lahko glasovali.

"Iskrene čestitke ob velikem prazniku v imenu SDS-a. Žal pa praznujem ta pranik z žalostjo v srcu po tem, kar nam je pokazalo ogledalo The Economista. Slovenija ni več polno demokratična država, ampak je država z okrnjeno demokracijo. Eden ključnih razlogov za to je, da pravosodje ne deluje tako, kot bi bilo v normalni demokratični državi pričakovati," je pojasnil Branko Grims (SDS).

Dušan Kumer (SD) je zatrdil, da je, ko je prebral zahtevo za sklic seje, ki naj bi se ukvarjala s stanjem v pravosodju, dobil občutek, da imajo predlagatelji namen izvesti neformalno miniinterpelacijo proti ministru za pravosodje Alešu Zalarju in zaščititi generalno državno tožilko Barbaro Brezigar.

"Cesar je nag"
Bogdan Barovič je pojasnil, da so v SNS-u prepričani, da tehtnica, simbol pravosodja, ni več uravnotežena. "Ne samo vi, minister, vsa koalicija zaman prepričuje ljudstvo, da je v tej deželi vse v najlepšem redu in da ima cesar nova oblačila. Vendar ljudje vemo, da je cesar nag," je dodal.

Sejo zahtevali SDS, SNS in Magajna
Predlagatelji seje ministru za pravosodje med drugim očitajo izvajanje političnih pritiskov na tožilstvo, ta pa zatrjuje, da gre pri tem za zakonit nadzor ministrstva nad delom tožilstva. Zalar je že na torkovi razpravi na odboru za notranjo politiko zavrnil opozicijske očitke o dveh pravnih državah.

Zahtevo za izredno sejo so vložili poslanci SDS-a in SNS-a ter nepovezani poslanec Andrej Magajna. Prepričani so, da v Sloveniji sodstvo ne deluje oziroma deluje izjemno slabo, pravosodnemu ministru Alešu Zalarju pa očitajo številna sporna dejanja, med njimi tudi pritiske na državno tožilstvo.

Stranke enotne o izplačilu odpravnin delavcem
Tako opozicija kot tudi koalicija pa sta na seji podprli predlog, da se za prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave štejejo tudi neizplačane odpravnine, ki so nastale pred začetkom prisilne poravnave.

Po predlogu je treba del zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki določa, da se za prednostne terjatve štejejo neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, razumeti tako, da se za prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave štejejo tudi neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.