Gradivo bo za pregled in pripombe poslal državnemu tožilstvu, v začetku maja pa bo delovni posvet s tožilci. Na ministrstvu za pravosodje načrtujejo, da bi zakon v parlamentarno proceduro prišel še v prvi polovici letošnjega leta. Namen zakona je, da tožilstvo postane uspešnejše pri pregonu storilcev kaznivih dejanj, še posebej na področju gospodarskega kriminala, torej pri zlorabah, korupciji, pranju denarja in davčnih utajah, ker so po Zalarjevem mnenju rezultati slabi.

Treba je določiti prioritete in politiko pregona
Minister meni, da se delovanje tožilstva lahko izboljša tako, da se najprej določijo prioritete in politika pregona, nato pa se loči delo tožilca v zadevah, ki nimajo tako velikega pomena (javnost jih po Zalarjevih besedah imenuje preganjanje kurjega tatu), in tistih, ki so ključne za državo in državljane. Pri tem ne gre nujno le za gospodarski kriminal, pač pa lahko tudi za primere nasilja v družini in podobno. Ker denarni viri niso neomejeni, je najprej treba določiti prioritete, je dejal Zalar.

V skladu z reformo bo naloga generalnega državnega tožilca, da pripravi, omogoči in izpelje konsistentno politiko pregona, tudi tako, da pripravi predlog nacionalne politike pregona in ga posreduje v odobritev državnotožilskemu svetu. Državnotožilski svet bo po novem sestavljen ne le iz tožilcev, pač pa tudi iz drugih, zunanjih pravnih strokovnjakov, kar naj bi organu dalo večjo legitimnost. V postopek izvolitve članov državnotožilskega sveta bo ministrstvo skušalo vključiti tudi državni zbor, morda tudi predsednika republike. Zdaj namreč velja, da sta generalni državni tožilec in njegov namestnik samodejno člana državnotožilskega sveta, tožilci pa med sabo izvolijo še pet članov.

Vodje tožilstev bodo odgovorni za delo na svojih tožilstvih
Tožilski svet bo moral zagotoviti tudi sprejem meril kakovosti dela, ki jih tožilci po Zalarjevih besedah zdaj sploh nimajo. Vodje tožilcev bodo postali odgovorni za rezultate tožilstev. Sistem bo tako podoben sistemu v sodstvu, kjer bo vsak predsednik sodišča razrešen, če dve leti zapored sodišče ne bo dosegalo rezultatov, ki jih bo samo načrtovalo.

Ker je v sedanji postopek postavljanja in odstavljanja generalnega državnega tožilca preveč vpletena politika, se po novem načrtuje depolitizacija tožilstva. Tako bo v kadrovanje v tožilstvu vključen državnotožilski svet. Zalar se zavzema, da bi ta vladi, parlamentu ali predsedniku države v imenovanje predlagal generalnega državnega tožilca.

Nadzor nad tožilstvom mora biti po Zalarjevem mnenju predvsem interne narave, kar pomeni, da bi strokovni nadzor nad tožilstvom lahko opravljali samo organi znotraj tožilske organizacije oziroma državnotožilski svet.