Lahko vam pokažemo luksuzno vilo nekdanjega predsednika gospodarske zbornice Zdenka Pavčka v Portorožu, lahko vam pokažemo Igorja Bavčarja s svojim depozitom na Ljubljanski banki v višini 2,4 milijona evrov, kar je več, kot je Bavčar zaslužil v sedmih letih predsedovanja Istrabenzu, lahko gremo še dlje v zgodovino in vam pokažemo pidovske barone konca 90. let.

Že 19 let od odprave družbene lastnine se Slovenke in Slovenci sprašujemo, od kod jim. A odgovora ni. Kako priti do odgovora in pozneje do morebitne zaplembe nezakonito pridobljenega premoženja, postane izjemno zapleteno pravno vprašanje. Slovenska zakonodaja ta trenutek predvideva, da se lahko premoženje odvzame le na podlagi sodbe za kaznivo dejanje, in to le v višini, za kolikor je obsojenec oškodoval družbo s tem kaznivim dejanjem. Dokazovati mora tožilec, samo če je obsojenec prepisal premoženje na sorodstvo, morajo ti dokazati, kako so prišli do premoženja.

Preselimo se v ZDA v 20. leta prejšnjega stoletja
Slovitega gangsterja Al Caponeja so ulovili in pozneje obsodili zaradi mizerne davčne utaje. Večje in bolj sofisticirane lopovščine so mu težko dokazali. A če bi bil Al Capone obsojen po naši zakonodaji, bi mu lahko zaplenili le nekaj evrov zaradi davčne utaje.

A v Sloveniji je, kot rečeno, to že 19 let izjemno zapleteno pravno vprašanje. Zato pa vam lahko pokažemo milijonsko vilo nekdanjega direktorja izpostave Ljubljanske banke Borisa Zakrajška ali pa nepremičninsko bogatijo nekdanjega LDS-ovega funkcionarja, javnega uslužbenca in direktorja stanovanjskega sklada Edvarda Ovna, še kavarnica nosi njegovo ime.

Edino davčna uprava lahko vpraša
Davčna uprava lahko ta trenutek v Sloveniji edina vpraša, od kod razlika med davčno napovedjo in dejanskim premoženjem. V letošnjem letu so 83 ljudi pozvali, naj dokažejo, od kod jim premoženje, izvedli so 21 nadzorov in pobrali za dobrih dva milijona evrov davkov, največ nekemu tajkunu, ki je plačal 600.000 evrov dodatnega davka. Vse to davčna uprava počne šele od leta 2008. "Posamezni postopki so se začeli že prej, intenzivirali pa smo jih v zadnjem obdobju," pravi Uroš Novak z davčne uprave.

Spet gremo v Ameriko. To je tako, kot da bi ameriške oblasti v 20. letih prejšnjega stoletja Al Caponeju le dodatno obdavčile in s tem legalizirale njegovo premoženje. A lagati davkariji je kaznivo dejanje, zato so mu v postopku pobrale še premoženje.

Seveda, a v Sloveniji je to že 19 let izjemno zapleteno pravno vprašanje. Zato pa vam lahko pokažemo blejsko vilo delničarskega virtuoza Igorja Laha, ki mu že leta sodijo zaradi davčne utaje, lahko vam pokažemo komaj zgrajeno rezidenco nekdanjega direktorja Bineta Kordeža s pogledom na vrh Slovenije Triglav ali pa le eno izmed nepremičnin uglednega odvetnika Mira Senice.

Zaplenili milijon in pol evrov premoženja
Urad za preprečevanje pranja denarja je sporočil, da so v zadnjih dveh letih po pravnomočnih sodbah zaplenili za milijon in pol evrov premoženja, predvsem denarja in vrednostnih papirjev Slovenk in Slovencev. A če ob tem razkrijemo podatek, ki so nam ga posredovali iz Banke Slovenije, je to kaplja v morje. V mediteransko oazo Ciper je bilo lani s slovenskih računov na račune ciprskih bank nakazanih za 26,5 milijona evrov, letos v prvih 10 mesecih pa je bilo nakazanih že 41,6 milijona evrov denarja. Več, kot ga Borut Pahor ta trenutek potrebuje za pokojnine.

Seveda ni treba posebej poudarjati, da so v Ameriki že v dvajsetih, tridesetih letih prejšnjega stoletja Al Caponeju zamrznili račune povsod.

A v Sloveniji je to že 19 let izjemno zapleteno pravno vprašanje. Lahko pa na hitro še enkrat skočimo do Obale in pokažemo na najnovejšo pridobitev. Milijonsko vilo direktorja slovenske industrije jekla slovenski javnosti večinoma neznanega Tiborja Šimonke, za katerega mediji špekulirajo, da gre za denar provizij od prodaje železarn Rusom.

Levi trojček in Desus je po prihodu na oblast obljubil tvorbo, podobno finančni policiji. Od tega smo dobili nacionalni preiskovalni urad v stavbi, ki jo je ministrica Kresalova najela od prijatelja svojega partnerja. Pogodbe se je že lotilo Računsko sodišče, prav tako tudi drugih, ki se nanašajo na revizijo pravilnosti in smotrnosti pridobivanja poslovnih prostorov za potrebe MNZ-ja. Ni pa se je lotila protikorupcijska komisija, tožilstvo pa skoraj po letu dni naši televiziji sporoča, da sporno pogodbo še vedno proučuje. "Se mi pa zdi, da moramo tudi to zgodbo razčistiti," pravi Cveta Zalokar Oražem.

Rešitev pripravili poslanci
Potem so v svoje roke vzeli stvari poslanci, na čelu s poslansko skupino Zares in te dni še kako izpostavljeno Cveto Zalokar Oražem, ki je spisala tale zakon, podprli pa so ga poslanci, ne glede na politično opcijo. Zakon predvideva t. i. razširjeno zaplembo premoženja, ki kot pove ime, širi možnosti zaplembe ne samo na premoženje, ki ga je nekdo pridobil s kaznivim dejanjem, temveč na celotno premoženje, za katerega obdolženec ne more dokazati zakonitosti njegovega izvora. Nekaj podobnega poznajo v vrsti evropskih držav od Nizozemske do Bolgarije.

A od ministra za pravosodje, strankarskega kolega Katarine Kresal Aleša Zalarja poslanci dobijo tole: "Veste, kaj je problem v tem zakonu? Ne to, da ne zasleduje dobrih namenov, ampak to, da je tako luknjičav kot kakšen švicarski sir."

Ja, v Sloveniji je to že 19 let zapleteno pravno vprašanje. Zato pa vam lahko na primer pokažemo ugledno ljubljansko kavarno, ki še vedno prav prijetno diši po kavi in rogljičkih, čeprav je njen lastnik Dragan Tošić v priporu zaradi hudih obtožb preprodaje kokaina. V Srbiji so premoženje njegovega šefa Darka Šariča že zdavnaj zaplenili in prodali.

Minister Zalar: Srbija ima z zaplembo težave
A minister se ne da. "(Sistem) deluje in ne deluje. Velikokrat se izpostavlja primer Srbije. Jaz sem se pogovarjal s srbsko ministrico za pravosodje in notranjim ministrom Srbije in tam imajo zdaj strahovite probleme s hrambo tega premoženja, ki ga začasno zasežejo." A to ne drži. Srbska ministrica za pravosodje na vprašanje, ali imajo res tovrstne težave, naši televiziji odgovori, da te težave uspešno rešujejo s prodajo, in to na podlagi odredbe sodišča.

EK zahteva posebne urade
V Bruslju je v ponedeljek komisarka za pravosodje Cecilia Malmström naznanila, da morajo države članice do leta 2014 ustanoviti posebne urade za zaplembo premoženja: "V strategiji je določenih pet področij, pri katerih moramo ukrepati: organizirani kriminala, terorizem, spletni kriminal, nadzor meja in nadzor cen."

To je sklep šefov držav članic Evropske unije iz leta 2007, ki to predvideva. Države članice morajo do sredine decembra letos poslati poročila, kaj so v zvezi s tem naredile. Iz Evropske komisije nam odgovorijo, da niso seznanjeni, da bi Slovenija v Bruselj poslala kakršno koli poročilo.

V Sloveniji je to namreč že od odprave družbene lastnine, že 19 let, izjemno zapleteno pravno vprašanje.

Bojan Traven, Pogledi Slovenije