"V letu 2017 beležimo ustavitev trenda naraščanja števila zapornikov, in sicer zaprtih je bilo v povprečju 1.348 oseb, kar je okoli dva odstotka manj kot leto prej," je na predstavitvi letnega poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij dejal generalni direktor Jože Podržaj. Največ je bilo zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, sledijo kazniva dejanja zoper človekovo zdravje, zoper življenje in telo ter zoper gospodarstvo, je naštel.
V celoti je leta 2017 zaporno kazen prestalo okoli 34 odstotkov zaprtih oseb, kar 66 odstotkov oz. kar dve tretjini pa je bilo predčasno pogojno izpuščenih. Najbolj zasedeni so bili zapori na Dobu pri Ljubljani, v Mariboru in Kopru in takšno stanje še kar vztraja, je nadaljeval direktor in hkrati omenil še številko t. i. vikend zapornikov, ki jih je bilo lani v povprečju 58 dnevno.
Za slovenski sistem zaporov je bilo lani porabljenih nekaj manj kot 39 milijonov evrov proračunskih sredstev, kar je okoli 5 milijonov evrov več kot leto prej. "Oskrbni dan v letu 2017, bom zelo natančen, ker se s temi podatki stalno manipulira, je bil 79,51 evra na zapornika," je opozoril Podržaj in dodal, da pri tej številki kar 50 evrov odpade na plače zaposlenih v slovenskih zaporih, na materialne stroške odpade 15,26 evra, od tega gre za hrano 2,79 evra na dan, investicije 6,58 evra na dan, zdravstveno zavarovanje 6,35 evra in zaposlovanje zaprtih oseb 1,05 evra na dan.
Višji proračun kot leto poprej so uporabili predvsem za investicije, in sicer v objekte, opremo, še posebej pri voznem parku, saj je bilo nabavljenih 33 novih vozil. Število zaposlenih konec decembra je bilo 861, od tega 547 pravosodnih policistov. "Danes je podobno stanje, s tem da teče 20 postopkov za zaposlitev dodatnih pravosodnih policistov, ki nam jih je odobrila vlada," je pojasnil Podržaj. Zaposliti nameravajo tudi 16 drugih kadrovskih profilov, tako da bi se v prihodnjih mesecih že približali kadrovskemu načrtu, ki je 900 zaposlenih.
Varnost stabilna, brez pobega
Lani po Podržajevih besedah iz varnostnega vidika izstopata dva dogodka, in sicer v Ljubljani na Povšetovi in nekaj dni pozneje na Dobu. Šlo je za množičen pasivni odpor, in kot je znano, je bila zadeva s primernimi ukrepi brez uporabe pretiranih prisilnih sredstev sanirana, je spomnil Podržaj. "V letu 2017 ni bilo nobenega bega, niti iz zaporov niti iz spremstva, kar kaže na pozitivno oceno varnostne situacije," je dodal.
Podržaj je opozoril še na prevzem varovanja sodne palače na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki "odžira" pravosodne policiste. "Te pravosodne policiste bi seveda z veseljem raje uporabili predvsem v Ljubljani na Povšetovi, kjer jih zelo manjka," je izpostavil.
Slabi bivalni prostori, kadrovska podhranjenost
Največja težava je še vedno neprimernost bivalnih prostorov predvsem v Ljubljani in kadrovska podhranjenost sistema. A ne manjka zgolj pravosodnih policistov, ampak tudi strokovnih delavcev, je sklenil.
Bo probacija razbremenila zapore?
Novost, ki bi lahko občutneje razbremenila zapore, je vzpostavitev uprave za probacijo, ki jo je Slovenija dobila kot zadnja v EU-ju. "V zaporih si obetamo, če ne takoj, pa vsaj srednjeročno, razbremenitev, saj je v tem kontekstu pomemben podatek, da je trenutno na kazen do dveh let zapora obsojenih kar okoli 50 odstotkov zapornikov. Iz tega bazena si obetamo, da se bo v večjem številu pristopilo k izrekanju probacijskih sankcij," je pojasnil.
Podržaj je navedel primer, da so morali lani zaradi kadrovskega pomanjkanja odpovedati 271 spremstev, tako potem obtoženi ne pridejo na sodišče, ali pa je težava z obiski bolnišnic, je navedel. Ena rešitev bi bila, da bi sodišče prišlo v zapor, je predlagal.
V zaporih boljša hrana kot jo je povprečnež?
Hrana v slovenskih zaporih je po Podržajevih besedah nad povprečjem tistega, kar uživajo državljani na prostosti, večina zapornikov zaradi hrane ne protestira. "2,79 evra je stala dnevna hrana za zapornika, a v tej številki ni dela, in precej hrane pridelamo sami prek samooskrbe," je pojasnil Podržaj.
Rešetke kot prepreke
"Naše vodilo je, da rešetke ne smejo biti prepreke. Zaporniki morajo biti čim bolj vključeni v življenje zunaj zapora," pa je pojasnila vodja sektorja za tretma Lucija Božikov in dodala, da napredni in moderni zaporski sistemi stavijo na čim večjo odprtost.
Lani so po njenih besedah v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij posebno pozornost namenili izobraževanju. Obsojencem tako omogočajo, da brezplačno pridobijo izobrazbo, znanja in veščine, ki jim pomagajo najti zaposlitev po prestani kazni. "V program Razvoj delovnih kompetenc za zaprte osebe sta se vključili že 502 zaprti osebi, od tega 200 v delovno terapijo, 90 v izobraževalne programe in 212 v usposabljanja za delo. Zaprta oseba tako dobi certifikat za na primer viličarista, varilca itd.," je navedla. Pridobivanje delovnih kompetenc je namreč povezano z zmanjševanjem tveganja za ponovitev kaznivih dejanj, po povratku na prostost.
Otroški kotički in knjige
Posvetili so se tudi stikom zapornic in zapornikov z njihovimi otroki. V vseh zaporih so tako določili kotičke za otroke, nameravamo jih tudi otrokom primerno opremiti z igračami. Prostor je namenjen za obiske in druženje zaprtih staršev z njihovimi otroki. V sodelovanju z agencijo za knjigo so prav tako nadaljevali projekt, katerega namen je vključevanje kulturne komponente v zapore.
Lani so zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja umrli trije zaporniki, uspešno pa je bil storjen tudi en samomor, in sicer vsega nekaj ur po prihodu v pripor. Najstarejša obsojenka je bila stara 83 let, najstarejši zapornik pa 76 let. Populacija v zaporih se stara, je sklenila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje