Poslanke in poslanci so končali razpravo o zakonu o tujcih in obravnavo poročila preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala s štetjem izbrisanih.

Poročilo, o katerem so odločali poslanci, je sprejela koalicijska večina članov komisije, v njem pa piše, da ni bilo ugotovljene nobene politične odgovornosti pri štetju izbrisanih in da je komisija končala delo.

Končali so tudi prvo obravnavo zakona o tožilstvu.

Ločeno mnenje opozicijskih poslancev
Predsednik preiskovalne komisije Robert Hrovat (SDS) je pojasnil, da so bili sklepi komisije izglasovani s preglasovanjem koalicijskih članov, zato so trije opozicijski poslanci podali ločeno mnenje in sklepe, ki so jih predlagali DZ-ju. Ta naj bi na njihov predlog med drugim glasoval o tem, da je razlog za neutemeljeno povečanje števila izbrisanih nevestno delo ministrstva.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je dejal, da so v SDS-u prepričani, da je šlo pri zadnjem štetju izbrisanih za malomarnost ministrstva za notranje zadeve, za kar je po njegovem mnenju odgovorna ministrica Katarina Kresal. Prepričan je, da bi storjene napake lahko vodile v nove kršitve človekovih pravic in obveznosti države, zato naj bi bila edina rešitev individualna obravnava primerov.

Bebler: Namen je diskreditacija Kresalove
Silven Majhenič (SNS) je poudaril, da je pri podeljevanju statusa tujcem ob osamosvojitvi vse potekalo zakonito in da je nekorektno govoriti o nepravilnostih države. Kot pravi, se je zapletlo pri tistih, ki so začutili pripadnost lastnemu narodu in republiki, eksistenčne težave pa naj bi jih prisilile, da so poskušali spremeniti svojo odločitev.

Anton Anderlič (LDS) je poudaril, da bodo poročilo podprli z zavestjo, da se kaj takega ne sme slovenski državi zgoditi nikoli več, torej, "da se prizadene krivice posameznikom in da jih dolga leta ne moremo popraviti". Pojasnil je še, da jih veseli, da se Slovenija ne pojavlja več v zapisih glede kršenja človekovih pravic.

"V poslanski skupini nepovezanih poslancev težko pristajamo na trditve, da je bil pri drugem štetju izbrisanih po sredi kak naklep," je povedal Andrej Magajna. Zatrdil je tudi, da je to, ker so nekateri slepo verjeli v Jugoslavijo, medtem ko so bile stvari nejasne, vodilo v številne tragične zgodbe.

V SD-ju bodo poročilo podprli, ker so prepričani, da je edino ustrezno. Menijo pa, po besedah Darje Lavtižar Bebler, da je bila omenjena komisija ustanovljena zgolj za diskreditacijo notranje ministrice Katarine Kresal.

"Ta vlada je začela urejati problematiko izbrisanih"
Franco Juri je v imenu Zaresa poudaril, da sta šele ta vlada in to ministrstvo z ministrico Kresalovo začela v skladu z odločbo ustavnega sodišča urejati to problematiko. "S to komisijo ste se ukvarjali izključno s tehničnimi vprašanji in jih predstavljali na politični način, kar pa vam ni uspelo," je bil do predsednika komisije kritičen Juri, ki je zatrdil, da bo njihova poslanska skupina podprla poročilo, dodatnih sklepov pa ne.

V SLS-u po besedah Janeza Ribiča menijo, da je bila ne glede na spremembe zakonodaje in posledično spremembe statusa tujcev po osamosvojitvi možnost, da si ti ljudje status uredijo. V SLS-u podpirajo sklepe in ločeno mnenje članov komisije. Samo problematiko pa bi bilo po njihovem mnenju treba rešiti z ustavnim zakonom, ki bi tudi onemogočil politično obračunavanje pri tej temi v prihodnje.

Po dvajsetih letih je končno končano sramotno poglavje v slovenski zgodovini, so prepričani v DeSUS-u. "Treba pa se je zavedati, da vseh osebnih tragedij ne bo mogoče nikoli odpraviti, bomo pa podprli mnenje komisije," je poslansko stališče sklenil Anton Urh.

Lah: Zakon dviga raven pravic migrantov
V razpravi o zakonu o tujcih, ki med drugim omogoča sprejetje zapornikov iz Guantanama na Kubi, je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Damjan Lah v imenu predlagateljev zakona pojasnil, da prinaša omenjeni zakon dvig ravni pravic migrantov. Zakon po njegovih besedah zmanjšuje administrativne ovire za pridobitev modre karte, uvaja več pravic za tujce, ki so v postopku prisilne poravnave, in tujce, ki so žrtve nezakonitega zaposlovanja. Zakon prinaša tudi olajšan vstop v državo za določene kategorije tujcev.

Žnidaršič: Pri sprejetju zapornikov ne vidimo težave
"Ta zakon odpravlja pomanjkljivosti iz prejšnjega zakona. Zakon v poslanski skupini SD-ja podpiramo, saj je humanitarno naravnan, hkrati pa zmanjšuje administracijo pri pridobitvi dovoljenj za prebivanje, in tu se bomo uskladili z EU-jem, ki tako ureditev že ima," je stališče stranke pojasnila Darja Lavtižar Bebler.

"Zakon, sprejet leta 1999, je bil zaradi uredb in direktiv EU-ja velikokrat spremenjen in tudi novi zakon je v bistvu samo usklajevanje z EU-jem. Pri sprejetju zapornikov iz Guantanama ne vidimo nobenega problema, saj gre za humanitarno dejanje," je pojasnil Franc Žnidaršič.

Majhenič: Ne dovolimo, da Slovenija privoli v sprejemanje zapornikov
"Predlog zakona ni ustvarjen samo zato, da bi lahko sprejeli zapornike iz Guantanama, ampak prinaša veliko dobrih stvari," je povedal Anton Urh in dodal, da glede sprejetja zapornikov iz Guantanama menijo, da je panika ob sprejetju teh ljudi prehitra, samo sprejetje pa označujejo kot humanitarno dejanje.

Silven Majhenič je v imenu poslanske skupine SNS-a zatrdil, da predlagani zakon prinaša določene nove stvari, ki jih podpirajo, nekatere pa zavračajo. "Zakon drugače obravnava tujce, katerih prebivanje pri nas je v interesu Slovenije, kar bo omogočilo bivanje teh zapornikov v Sloveniji. Namen zakona je zgolj sprejetje zapornikov iz Guantanama in pet minut slave na mednarodnem prizorišču," je sklenil.

Anderlič: Sprejetje zapornikov odvisno tudi od politične volje
Anton Anderlič (LDS) je dejal, da bi lahko naša država tudi brez spremembe zakona podelila pravico do bivanja civilistom, ki so bili zaprti v Guantanamu. Te osebe po njegovem mnenju namreč niso zaporniki, saj niso bili obsojeni. Zatrdil je, da je morebitno sprejetje teh oseb odvisno od politične volje in različnih postopkov, ne pa od pritiskov drugih držav.

Vito Rožej (Zares) je poudaril, da je predlog zakona namenjen predvsem uskladitvi pravnega reda z evropskimi direktivami. Najpomembnejša novost je po njegovih besedah uvedba modre karte Evropske unije. Opozoril je tudi na nekatere pomanjkljivosti zakona, predvsem na določila, ki naj bi onemogočala celovitost družin tujcev.

Janez Ribič (SLS) je prepričan, da je za tujce v naši državi ustrezno poskrbljeno že od osamosvojitve naprej. Kot pravi, v stranki pričakujejo, da bodo določbe zakona dovolj učinkovite ter da bodo preprečile nezakonito zaposlovanje tujcev in tudi nezakonito priseljevanje.