Premier Borut Pahor je namreč prepričan, da je to naša dolžnost, saj je tudi Slovenija zahtevala zaprtje zapora, kjer je še vedno zaprtih okoli 170 domnevnih teroristov, je za TV Slovenija poročal Dejan Ladika. Ni pa še jasno, kakšno utemeljitev bo navedlo zunanje ministrstvo.
Ko bo novela sprejeta, bo na predlog zunanjega ministrstva o sprejemu enega ali dveh zapornikov odločala vlada. Pravno-formalno bo prišlek tujec z dovoljenjem za bivanje pri nas. Kot opozarja Metka Naglič iz Amnesty International, bo seveda potrebna tudi dodatna pomoč v smislu rehabilitacije, integracije, zdravstvene in psihološke oskrbe.
"Doma ne bi bili varni"
Zaporniki, ki so v igri za premestitev, so tisti, za katere so ZDA ugotovile, da niso nevarni in da nimajo dovolj dokazov o njihovi teroristični dejavnosti. Nagličeva opozarja še, da mora naša država poskrbeti za njihovo fizično varnost. Kot je prepričana, bi se ti zaporniki znašli v nevarnosti, če bi jih vrnili v njihove države, kjer bi bili znova žrtve kršenja človekovih pravic, zato je edina rešitev zanje prav namestitev v drugih, zanje varnih državah.
Na Slovaškem prišleki gladovno stavkali
Pred letom dni je tri zapornike sicer že sprejela Slovaška, kjer so imeli precej težav. Zaporniki so v centru za tujce, kamor so jih nastanili, celo gladovno stavkali, kriv pa naj bi bil slab odnos oblasti. Ljudmila Stanova s slovaškega notranjega ministrstva pa je pojasnila, da imajo nekdanji zaporniki trajno dovoljenje za bivanje na Slovaškem, udeleženi so tudi v programu integracije, obenem pa lahko svobodno hodijo naokrog. Njihov status je enak statusu slovaških državljanov, tudi državo lahko kadar koli zapustijo. Glede stroškov namestitve, zdravstvene oskrbe in podobnega je zagotovila, da jih krije država.
"Začenjam novo življenje"
V zadnjih devetih letih se je število zapornikov v Guantanamu na Kubi zmanjšalo s 775 na 172. Številne države, med katerimi je največ članic EU-ja (trinajst), so namreč sprejele zapornike, za katere ZDA menijo, da so nedolžni, same pa jih nočejo sprejeti. Eden izmed njih, Adil Hakijman, je skupaj še s štirimi drugimi najprej dobil zatočišče v Albaniji, nato pa uspešno pridobil azil na Švedskem, kjer živi njegova sestra. "Danes sem zelo, zelo srečen. Zdi se mi, da začenjam novo življenje," je povedal v prispevku Blanke Doberšek za TV Slovenija. Drugi nekdanji zapornik, Omar Deghayes, pa je opozoril, da so v Guantanamu zaprti nedolžni ljudje, in sicer nedolžni po merilih Združenih držav, ne njegovih lastnih.
V ZDA ne morejo
Emi MacLean iz ameriškega centra za ustavne pravice medtem opozarja, da bi moral predsednik Združenih držav Barack Obama ukazati takojšnjo izpustitev tistih, ki so nedolžni, na ozemlje ZDA. A Obama je storil prav nasprotno, saj je januarja podpisal zakon o obrambnem proračunu, v katerem je prepovedana uporaba zveznega denarja za namestitev zapornikov na ameriških tleh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje