Pritožbe so zaporniki vložili na začetku leta 2010, in sicer zaradi okoliščin prestajanja zaporne kazni v zaporih Dob in Ljubljana. Na ljubljanski zapor se jih je tedaj nanašalo 15, lani in letos pa jih je državno pravobranilstvo prejelo še 24.

Državno pravobranilstvo je tako letos s pritožniki začelo sklepati poravnave. Doslej so bile sklenjene tri poravnave, izplačani pa dve odškodnini v skupni vrednosti 4.670 evrov. "Na ta način državno pravobranilstvo prispeva k hitrejšemu zaključevanju zadev, posledično pritožniki pravično zadoščenje zaradi kršitve njihovih človekovih pravic dosežejo hitro in učinkovito, ne nazadnje pa je hitrejši postopek tudi za državo bolj optimalen, saj so stroški, ki bremenijo proračun, nižji," pojasnjujejo na pravobranilstvu.

Nekatere pritožbe še niso rešene
Kar nekaj pritožb, povezanih s prestajanjem kazni v ljubljanskem zaporu, pa še ni rešenih. Od 15 pritožb iz leta 2010 je odprtih še devet zadev. Od 24 pritožb, ki jih je ESČP državnemu pravobranilstvu vročil v lanskem in letošnjem letu, pa je država s tremi pritožniki sklenila poravnavo, zato so bile pritožbe umaknjene.

Trenutno je torej nezaključenih še 21 zadev. V nekaterih primerih so pritožniki že zavrnili ponujeno sklenitev poravnave, zato bo o njihovih zahtevkih odločilo evropsko sodišče.

Slovenija je že bila obsojena
V preteklosti je bila v treh primerih, ki jih je podalo skupno šest pritožnikov, Slovenija pred evropskim sodiščem že obsojena. Dve sodbi sta bili izdani oktobra 2011, ena pa junija lani. Evropsko sodišče je v teh zadevah ugotovilo kršitev prepovedi ponižujočega in nečloveškega ravnanja in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Zaporniki so bili upravičeni do odškodnin v vrednosti med 6.000 in 8.000 evrov, izplačane pa so jim bile lani, so potrdili na pravobranilstvu.

Razmere so zdaj boljše
Sodbe evropskega sodišča se sicer pretežno nanašajo na stanje do leta 2009, medtem ko so danes razmere v ljubljanskih zaporih bistveno boljše, zagotavljajo na ministrstvu. Tako sproti premeščajo zapornike na druge, manj obremenjene lokacije, podaljšujejo čas bivanja na prostem in zagotavljajo dodatne programe izobraževanja in dela.

Na pravosodnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da dolgoročno rešitev za ljubljanski zapor predstavlja novo poslopje. Država ima že na voljo zemljišče, in sicer približno 45.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Bizoviku. A ker je treba preudarno izbrati najboljšo lokacijo, si je minister za pravosodje Senko Pličanič poleti ogledal še nekatere druge mogoče lokacije, jeseni pa bo končna lokacija tudi znana in predvidoma decembra predstavljena javnosti. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev nameravajo objaviti razpis javno-zasebnih partnerstev.