Zaposlitev in plača, a premalo za preživetje

Pojav revnih zaposlenih nič več novost

So zaposleni, imajo za kruh, za kaj več pa ne, kažejo raziskave o revnih zaposlenih. Foto: EPA

Redna plača ni zagotovilo za dostojno življenje. Pod pragom revščine v Sloveniji najpogosteje životarijo samozaposleni in ženske, mlajše od 24 let, je pokazala raziskava.

- Zmanjšanje standardov kakovosti zaposlitve in zmanjšanje socialne varnosti lahko vodita v revščino zaposlenih.
- Ko govorimo o zaposlenih revnih, je nujno govoriti o kakovosti zaposlitve, pri čemer sta meri kakovosti plačilo in zaposlitven status.
- Socialna država in ureditev področja trga dela oziroma delavska zakonodaja pomembno vplivajo na pojavnost in obseg revščine.Vir: Leskošek Vesna idr., Vzroki in obseg pojava zaposlenih revnih; Poročilo o raziskavi.

Problematična je že sama definicija revščine med zaposlenimi, saj vključuje dva do zdaj nepovezana pojma, delo in revščino, v raziskavi Pojav in obseg revščine zaposlenih v Sloveniji ugotavlja ena izmed avtorica Simona Smolej.

Delo in revščina z roko v roki
Položaj posameznika je namreč odvisen tako od njegove zaposlitve kot gospodinjstva, v katerem živi. Tako za revnega zaposlenega velja tisti, ki prejema tako nizke dohodke, da ti ne zadoščajo za preseganje praga revščine, kot tudi tisti, ki sicer prejema dokaj dobro plačilo, a se to po porazdelitvi med večje število nepreskrbljenih članov družine spusti pod prag revščine.

Pojav revščine med samskimi z otroki
Raziskava je pokazala, da so v največji nevarnosti, da zdrsnejo pod prag revščine, samozaposleni in ženske, mlajše od 24 let. Med ogroženimi so tudi zaposleni z nižjo izobrazbo, zaposleni za določen čas, tuji državljani in zaposleni, ki živijo v samskem gospodinjstvu z otroki, je v prispevku za Radio Slovenija poročala Simona Rogelj.

Vrsta gospodinjstva	2005	2006	2007	2008	EU27 (2008)
Samsko	13	15	10	10	11
Samsko z otroki	10	12	13	19	20
Dva ali več odraslih brez vzdrževanih otrok	3	4	4	3	5
Dva ali več odraslih z vzdrževanimi otroki	5	5	5	5	10

Vir: Pojav in obseg revščine zaposlenih v Sloveniji.

Podatki gospodarske krize še ne upoštevajo
Raziskava se opira na podatke iz leta 2008, ki so v primerjavi z EU-jem dokaj ugodni in ne upoštevajo časa ter posledic gospodarske in finančne krize, zato Smolejeva predvideva, da se bodo številke še poslabšale. Prve podatke o tveganju revščine bo Statistični urad Republike Slovenije sicer objavil še to jesen.

Pomemben je tudi podatek, da revni zaposleni niso hkrati tudi pasivni, saj so intervjuji zaposlenih, ki poleg plače prejemajo še socialno pomoč, pokazali, da želijo svoj položaj popraviti in so se za to tudi pripravljeni preseliti v drug kraj, če bi to izboljšalo kakovost njihovih življenj. "Ljudje imajo voljo in moč, da bi svojo situacijo spremenili, vendar pa od države pričakujejo neko spodbudno okolje, se pravi spodbude s strani zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo," je za Radio Slovenija še dejala Simona Smolej.