Predsednik republike Danilo Türk poziva k oblikovanju sistemske rešitve in lastnega modela reševanja problematike.

Pomanjkanje služb mladih, nepriznavanje delovnih izkušenj iz začasnega dela ter nizko plačilo so le nekatere težave, s katerimi se na trgu dela srečujejo mladi, je za Radio Slovenija poročal Danijel Poslek.

Na pogovoru o tej problematiki so poleg Türka, ki je bil pobudnik razprave, sodelovali predstavniki državnih in nevladnih ustanov, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem mladih.

Türk: Mladi morajo sodelovati
Türk je dejal, da je treba rešitve glede zaposlovanja mladih in prožne varnosti iskati v dogovarjanju na podlagi pričakovanj mladih in potreb delodajalcev. "Moramo priti do lastnega modela. Statistične primerjave, tehnične primerjave s sosednjimi in drugimi evropskimi državami nam ne bodo veliko pomagale. To je izhodišče, od tu gremo naprej," je poudaril.

"Mladi morajo v tem sodelovati. Tu je pot naprej," je povedal Türk in dodal, da moramo priti do konkretnih rešitev s primerjavo izkušenj in pričakovanj. "Priti moramo v situacijo, ko bomo o prožni varnosti lahko govorili na podlagi slovenske izkušnje, na podlagi pričakovanj mladih ter izkušenj in potreb delodajalcev," je dejal.

Predsednik predlagal nova srečanja
Opozoril je, da je to akuten problem, katerega reševanje je odvisno od vrste dejavnikov. Prepričan je, da je pri reševanju težave pomembno, da mladi oblikujejo svoje zahteve, zato je pozdravil programski dokument s področja zaposlovanja mladih, ki ga je lani pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS).

Predsednik republike Danilo Türk je poudaril tudi potrebo po nadaljnjem dialogu in novih srečanjih, na katerih bi naslavljali specifična vprašanja glede zaposlovanja mladih.

Svetlik: Začasno delo je prepogosto
V preteklem obdobju smo sicer v Sloveniji zabeležili izjemen porast nezaposlenih diplomantov, v najtežjem položaju pa so ženske, ki so diplomirale. Minister za delo Ivan Svetlik ob tem opozarja, da številne ovire k redni zaposlitvi predstavlja tudi prepogosto začasno delo. "Dejstvo, da ima Slovenija največ začasnih zaposlitev med mladimi v EU-ju, je dejstvo, ki zasluži vso pozornost, in povedano je bilo, da gre veliko tega na račun študentskega dela."

Minister meni, da izobraževanje prinaša korist, da pa ni vseeno, kakšno je to izobraževanje. Ob neskladju med potrebami in ponudbo na trgu dela je izpostavil usklajevanje želje po poklicu na eni strani z odgovornostjo pri izbiri poklica na drugi.

"Mlade je treba ustrezno obvestiti o možnostih"
Mladinske organizacije so na pogovoru izpostavile neskladje med izobraževanjem in potrebami na trgu dela, omejene zaposlitvene možnosti in šibko podporo samozaposlovanju.

Rok Primožič, ki opravlja naloge predsednika Študentske organizacije Slovenije, je rekel, da lahko pri reševanju težav pomaga karierna orientacija. Opozarja pa, da je treba mlade ustrezno obvestiti o možnostih, nato pa lahko od njih pričakujemo odgovornost pri izbiri poklica.

"Mladi bi morali bolj izkoriščati kadrovske štipendije"
Poudaril je tudi, da bi morali mladi bolj izkoriščati kadrovske štipendije. "Kadrovske štipendije so zelo dober način, kako mlade takoj po zaključku študija ne pripraviti, ampak jim dejansko najti delovno mesto oz. ga imajo že v naprej, a tega se pri nas ne uporablja," je dejal.

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Aleš Kurnik pa je opozoril, da so dijaki glede možnosti zaposlovanja zelo zaskrbljeni. V primeru izbire za "sanjski" poklic ali za poklic, ki prinaša več možnosti za zaposlitev, se različno odločajo, je navedel in dodal, da se dijaki zavedajo težav pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.

Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je izpostavil, da bi morali po nizozemskem vzoru oblikovati posebno delovno skupino za zaposlovanje mladih. Ta bi pripravila konkretne nacionalne programe, ki bi jih bilo treba začeti čim prej izvajati.