Državni nadzornik z urada informacijske pooblaščenke Marijan Čonč je po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski nadzor na RTV Slovenijo. Po mnenju nadzornika je novinarka Petra Bezjak v TV Dnevniku nezakonito objavila osebne podatke in podatke o nakazilih z bančnega računa Jureta Jankovića. Isti očitek leti na oddajo Pogledi Slovenije.
Kako do podatkov, zakaj objava?
Čonč želi priti do podatkov, kako in po kateri pravni podlagi so novinarji obeh oddaj prišli do omenjenih dokumentov s podatki o prometu na bančnem računu ter s kakšnim namenom so jih objavili. Od Televizije želi tudi pojasnilo, kako so novinarji pridobili "dokumente o lastništvu podjetij Jureta Jankovića v tujini, in sicer Disonco Investments Limited ter Blue Train Investment Ltd," ki prav tako vsebujeta osebne podatke.
Traven: Na misel mi ne pride, da bi izdal vir
Novinar Pogledov Slovenije Bojan Traven se ob inšpekciji sprašuje, kje so ostale nadzorne institucije, kot sta urad za preprečevanje pranja denarja in komisija za preprečevanje korupcije? Očitno v tej državi nimajo pametnejšega dela, kot preganjati tiste, ki opozarjajo na nepravilnosti, namesto da bi se ukvarjale s sumom zlorabe javnega položaja in morebitne davčne utaje Jankovića, je izjavil.
Javno dostopne podatke, ki jih je pridobil v raziskavi na Cipru, lahko preveri kdor koli, tudi informacijski pooblaščenec sam, je dejal. Vira tistih podatkov in dokumentov, ki niso javno dostopni, pa Traven ne bo razkril. "Niti na misel mi ne pride," je dejal.
Bezjakova: Podatki so pomembni za javnost
Novinarka TV Dnevnika Petra Bezjak pa je za MMC pojasnila, da je objavila za javnost pomembne podatke, ki razkrivajo poslovne povezave med Juretom Jankovićem in ciprskimi podjetji - slednja pa imajo od lani v Ljubljani v lasti zazidljiva zemljišča. K takšnemu ravnanju (in zaščiti virov) jo zavezuje novinarski kodeks, je še dejala Bezjakova, ki se bo na poziv državnega nadzornika pravočasno odzvala.
Pirc Musarjeva: Popolnoma enaki vatli za vse
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je za MMC pojasnila, da se mora urad ob prijavi po uradni dolžnosti odzvati, odzvati pa se mora tudi takrat, ko sam zasledi sum zlorabe osebnih podatkov. Zagotovila je tudi, da popolnoma enako postopajo v vseh primerih, ne glede na to, kdo je preiskovanec. "Zaradi mene lahko s prijave izbrišete ime in priimek. Lahko pogledam samo zgodbo in odredim ukrepe," je izjavila.

"Jaz nič ne rečem, da je v vseh poslih Jureta Jankovića vse v redu, sama osebno se v to ne spuščam. Spuščam pa se v to, kaj in koliko osebnih podatkov je potrebno objaviti, da bo zadoščeno pravici vedeti, ter kdaj mediji neupravičeno posežete v zasebnost," je pojasnila Pirc Musarjeva. Zaradi presoje med ustavnima pravicama, in sicer pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti, pooblaščenec domnevnega kršitelja tudi povpraša po namenu objave.

Poudarila je, da od novinarjev nikoli ne zahteva razkritja vira "s policijo ali sodno odredbo" ter da je na novinarjevih plečih, da ga razkrije ali zaščiti. "Jaz vedno povprašam samo po pravni podlagi in dostikrat vprašam, kje je novinar to dobil," je dejala. Če novinar na poziv razkrije, iz katerih javnih virov je pridobil podatke, je to samo v njegovo dobro, samega vira pa ji ni treba izdati, je dejala Pirc Musarjeva.

"Javnost vidi samo odmevne primere"
V ozadju odmevnih primerov delovanja urada je še 90 odstotkov takšnih primerov, ko informacijski pooblaščenec rešuje težave malih ljudi, je razkrila. "Kot je recimo nabijanje na vrata stanovanja o izvršbi, da vsi sosedje lahko vidijo, kaj se temu posamezniku dogaja. O objavi zdravstvenih podatkov, ko neka medicinska sestra iz bolnice zgoflja vsem sosedam v svoji vasi in potem gre to po vasi in še kje naprej," je sklenila Pirc Musarjeva.