Zaresova poslanca Cveta Zalokar Oražem in Tadej Slapnik sta po zaslišanju Andreja Lasbaherja na torkovi preiskovalni komisiji, ki preiskuje izdajanje brezplačnikov, predstavila poslansko pobudo, naslovljeno na ministra za pravosodje Aleša Zalarja in na ministrico za gospodarstvo Darjo Radič.

Lasbaher prodal Progresijo za 54 tisoč evrov
Po Slapnikovih besedah so se za to potezo odločili po pričanju Milana Simiča, "slamnatega" lastnika podjetja Progresija, ki je izdajalo brezplačni slovenski tednik in ki ga je, kot je zapisano pri notarju, za 54 tisoč evrov kupil od Andreja Lasbaherja. Kot pravi Slapnik, je Simič na pričanju zanikal, da bi kar koli plačal za nakup podjetja, kar nakazuje na to, da je pri zadevi sodeloval tudi notar. V času prodaje je imelo podjetje za 1,4 milijona evrov dolgov, s čimer Simič prav tako naj ne bi bil seznanjen.

V poslanski skupini zato ministru Zalarju predlagajo nadzora nad delom notarjem, med drugim tudi tistega, ki je sodeloval pri prodaji Progresije. "Minister naj preveri, koliko je takih primerov, da se ugotovi odgovornost notarjev in da se prepreči njihovo nezakonito delovanje," dodaja Slapnik.

Na Radićevo pa naslavljajo pobudo, da preuči obstoječo zakonodajo, ki bi lahko posameznikom, ki se jim lahko dokaže, da so lastniki "slamnatih" podjetij, onemogočila ustanavljanje podjetij, saj se je v Simičevem primeru izkazalo, da je pri podobnih prodajah podjetij sodeloval vsaj še petkrat.

"Simičevo pričanje groteskno"
Zalokar Oražmova je pričanje Simiča o tem, "kako ljudje po parkih iščejo osebe v stiski in jih za nagrado peljejo k notarju, kjer prevzemajo podjetja", označila kot groteskno. "Gre za verigo, v kateri sumimo, da gre tudi za zlorabo notarskega položaja," je dodala.

Namen prodaje Progresije je bil po njenih besedah tudi zavlačevanje postopka, "saj se je Davčna uprava več mesecev ukvarjala samo z iskanjem lastnika podjetja, preden je začela nadzorovati. Stvari so tako zavožene, da še kar trajajo, dokler ne bodo najbrž zastarale".

Konflikt interesov Lasbaherjevega zastopnika?
Izpostavila je tudi sum konflikta interesov Lasbaherjevega zastopnika Boštjana Penka, ki je hkrati zastopnik podjetja Mediapolis, ki Progresijo toži zaradi 100 tisoč evrov dolga. Mediapolis je namreč eno izmed podjetij, ki je Progresiji posojalo denar, njihov direktor pa bo zaslišan tudi pred preiskovalno komisijo. "Če že ni konflikta interesov, gre za neskladje z vidika odvetniške etike," meni poslanka Zaresa.

Pojasnila je tudi, da so med preiskavo brezplačnikov prišli do indicev, ki kažejo na povezave z primerom Patria, ki bi jih lahko razkrili, "če nas ne bodo prej ustavili". Sume naj bi potrdil tudi direktor Urada za preprečevanje korupcije Andrej Plaustainer, ki je na pričanju pojasnil, da je leta 2007 nekdanji finančni minister Andrej Bajuk zahteval poročilo o transakcijah v zadevi Patria. Zalokar Oražmovi se zdi Bajukova zahteva sporna, kljub temu da je bil Plausteinerjev nadrejeni.

O Plaustainerjevem pričanju je še povedala, da ne ve, ali se ta odgovorom izmika, ali kaj prekriva, ali pa je njegov urad resnično tako neučinkovit, da jim ni mogel dati nobenih informacij.