Poslanci so na 20. redni seji končali drugo obravnavo predloga zakona o Radioteleviziji Slovenija. Štiri amandmaje, ki jih je predlagal SDS, je Državni zbor zavrnil, sprejel pa 6 amandmajev koalicijskih poslancev. Tretja obravnava bo sledila na 21. seji DZ-ja.
Predlog zakona predvideva preoblikovanje iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega prava, ki delno deluje tudi po načelu gospodarskih družb. Prav to je bilo v javni razpravi o zakonu deležno največ kritik. Takšna ureditev bo po mnenju nasprotnikov povzročila, da zavod ne bo "ne tič ne miš", medtem ko je predlagatelj, ministrstvo za kulturo, poudarjal, da je običajno, da RTVS del svojih storitev tudi trži.
Poslanci so na isti seji razpravljali tudi o prodaji državnega premoženja in NLB-ju.
Ministrstvo: Zakon prinaša več transparentnosti
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je pojasnil, da RTV SLO kot specifična ustanova zahteva specifično pravno ureditev, "lex specialis". Novi zakon naj bi zagotavljal več transparentnosti zaradi v zakonu "predpisanih in preciziranih vseh ključnih transakcij", pa tudi s predvideno premoženjsko odgovornostjo vodilnih. Uprava bo, po Pelkovih besedah, zaradi naročnine odgovorna javnosti in ravno zaradi naročnine tudi avtonomna. Velika novost bo postopen izstop zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev. Težav z vpisom v sodni register ne bo, pa tudi večino besedila o izstopu iz sistema javnih uslužbencev naj bi napisala sindikalna skupina, trdi sekretar.
Neenotnost med poslanci koalicije
Andrej Magajna iz poslanske skupine SD je zaskrbljen nad novim zakonom. Meni, da bodo v primeru spremembe statusa RTV-ja nastale težave pri delitvi denarja, dolgoročno pa ne izključuje niti možnosti privatizacije. Izpostavil je tudi stališče sindikalista Janeza Posedija, da se v tem zakonu ne more določati, kdo je javni uslužbenec in kdo ni - to lahko določa le krovni zakon, je dejal poslanec.
Magajnov strankarski kolega Luka Juri pa meni, da veljaven status ne ustreza dejanskim razmeram v poslovanju, saj naj bi RTV "nekaj desetletij izvajala komercialne dejavnosti na črno." Predlog zakona po njegovem mnenju prinaša ureditev razmer, strah pred privatizacijo pa naj bi bil odveč, saj je kot edini lastnik in ustanovitelj zavoda določena Republika Slovenija. Vito Rožej iz Zaresa pa je na nevarnost nevpisa v sodni register odgovoril, da če so se lahko tudi Vzajemna, Študentska organizacija Slovenije ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, potem se lahko vpiše tudi RTV Slovenija.
Opozicija ostro proti
Poslanec SDS-a Aleksander Zorn je dejal, da je predlagana ureditev neeksistentna v našem pravnem sistemu, zato se boji, da "hibrid" do spremembe "kupa zakonov" ne bo niti opravilno sposoben. Opozoril je na problem naročnine, saj ta pripada javnemu zavodu, gospodarski družbi pa po Zornovih besedah lahko vsak reče: "Poskrbite za svoj profit."
Branko Grims (SDS) je dejal, da zakonu nasprotujejo tako zaposleni na RTV-ju kot tudi širša javnost, izpostavil pa je tudi "nepotrebno nedoslednost" pri novem zakonu, ki ob italijanski in madžarski manjšini in romski skupnosti daje pravice tudi nekaterim narodnim skupnostim iz republik nekdanje Jugoslavije. Omemba slednjih bo odprla Pandorino skrinjico zahtev in z njimi povezanimi stroški. SDS je zato predlagal amandma, ki bi črtal določbo, da je RTV zavezana pripravljati programske vsebine za pripadnike republik nekdanjega SFRJ-ja.
Nič več javni zavod
Predlog zmanjšuje število članov programskega sveta s sedanjih 29 na 17 in sam način njihovega imenovanja. Tako bi po zadnjem, na odboru za kulturo sprejetem predlogu dva člana sveta imenoval predsednik države, po pet državni zbor in civilna družba, dva narodni manjšini, tri pa bi med seboj izvolili zaposleni na RTV Slovenija. Po prvotnem predlogu zakona bi tretji parlamentarni program prešel pod okrilje državnega zbora, vendar so poslanci na seji odbora za kulturo z dopolnili ureditev spremenili tako, da bi program še naprej ostal v domeni RTV Slovenija. Po predlogu zaposleni na RTV Slovenija tudi ne bi bili več javni uslužbenci.
NLB, zamejci in rudarstvo že prestali obravnavo
Na današnji seji so poslanci že obravnavali zakone o rudarstvu ter o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (oba zakona sta bila soglasno sprejeta). Zakon o slovenskem filmskem centru je prestal drugo obravnavo, tretja bo ta četrtek, poslanci pa so še razpravljali o upravljanju z državnim premoženjem. Kasneje je predvidena tudi uredba za določitev višine sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev državnega proračuna v letu 2010.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje