Mesić: S Slovenijo smo vedno dobro sodelovali. Menimo, da so bili naši odnosi vzorni, vendar ko sta se strani začeli vkopavati vsaka v svoje argumente, smo se znašli v brezizhodnem položaju. Foto: EPA
Mesić: S Slovenijo smo vedno dobro sodelovali. Menimo, da so bili naši odnosi vzorni, vendar ko sta se strani začeli vkopavati vsaka v svoje argumente, smo se znašli v brezizhodnem položaju. Foto: EPA

Gre tudi za sposobnost države kandidatke, da v procesu pristopanja dokaže svojo sposobnost dogovarjanja in mediacija je pomoč pri tem.

Slovenski predsednik Danilo Türk je proti zamrznitvi spora.
Kdaj lahko pričakujemo dogovor o mediaciji?

Kot je v oddaji Polemika na TV Slovenija dejal Žbogar, komisar Olli Rehn mediacije ne vidi kot pot do nekega tretjega organa, ki bi sprejel dokončno odločitev o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Žbogar, ki se je oglasil iz Bruslja, kjer se udeležuje zasedanja Sveta EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose, je tudi dejal, da si zunanji ministri EU-ja želijo čimprejšnjo rešitev, da bi Hrvaška nadaljevala pogajanja za vstop v Unijo, zato tudi podpirajo predlog Evropske komisije za mediacijo.

Türk: Ponudbo o mediaciji je treba jemati resno
Predsednik republike Danilo Türk je v vnaprej posnetem krajšem pogovoru za oddajo Polemika poudaril, da je treba ponudbo Evropske komisije o mediaciji sprejeti resno, saj po njegovem ponuja hitro in kreativno reševanje slovensko-hrvaškega vprašanja. Pri tem opozarja, da bodo vsi, ki bodo podcenjevali to ponudbo, naredili napako. Načelo pravičnosti, za katero se zavzema Slovenija, je po Türkovih besedah uresničljivo na mnogo načinov in tudi ni tuje mednarodnemu pravu.

Mesić: Dejstev ne more ugotavljati "politik splošne prakse"
Kratek pogovor za oddajo so posneli tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, ki je dejal, da nihče na Hrvaškem ni pričakoval, da bo Slovenija blokirala hrvaška pogajanja z Evropsko unijo. Kot je dejal Mesić, se Hrvaška in Slovenija prepirata o dejstvih, dejstva pa mora ugotoviti sodišče. Dejstev po njegovem mnenju ne more ugotavljati "politik splošne prakse", s čimer je meril na nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija, ki naj bi po Rehnovem predlogu vodil mediacijsko skupino. "Mi imamo politike splošne prakse, na eni in na drugi strani. Ne potrebujemo še enega politika splošne prakse," je dejal. "Če že sprejmemo politike, da nam pomagajo, nam morajo le pokazati smer, ne morejo pa reševati bistva zadeve," je dodal hrvaški predsednik.

Mesić je zagotovil, da bo Hrvaška sprejela vsako odločitev mednarodnega sodišča, sprašuje pa se, zakaj Slovenija ne zaupa mednarodnemu sodišču. Če sodišče ni sprejemljivo, Mesić predlaga zamrznitev spora. "Naj ga rešuje nekdo drug za nami. Nima smisla pritiskati na Hrvaško, da sprejme nekaj, kar ne temelji na mednarodnem pravu." Zakaj bi Hrvaška popuščala Sloveniji, se pri tem sprašuje Mesić in dodaja, da Hrvaška lahko čaka na vstop v EU, dokler bo treba.

Swoboda: Hrvaška mora rešiti še veliko vprašanj
Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda pa je med drugim poudaril, "da Slovenija ni edina, ki predstavlja težavo za Hrvaško" pri nadaljevanju pogajanj z EU-jem. Tudi nekatere druge članice EU-ja imajo namreč resne dvome glede Hrvaške, ki mora rešiti še veliko vprašanj - ob sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije tudi boj proti korupciji in kriminalu. Nerodno pa je to, "da nekateri na Hrvaškem menijo, da samo spor s Slovenijo zavira nadaljnji napredek" Hrvaške na poti v EU, je dodal Swoboda v vnaprej posnetem krajšem pogovoru.

Gre tudi za sposobnost države kandidatke, da v procesu pristopanja dokaže svojo sposobnost dogovarjanja in mediacija je pomoč pri tem.

Slovenski predsednik Danilo Türk je proti zamrznitvi spora.
Kdaj lahko pričakujemo dogovor o mediaciji?