Za sprejetje poročila o Hrvaški je glasovala velika večina poslancev. Foto: MMC RTV SLO
Za sprejetje poročila o Hrvaški je glasovala velika večina poslancev. Foto: MMC RTV SLO

MZZ verjame, da je to politično sporočilo parlamenta lahko močna spodbuda za pospešitev procesa dogovarjanj o posameznih elementih mediacije, ki je v domeni Evropske komisije ter za nadaljevanje procesa pogajanj držav članic s Hrvaško, ki je v domeni Sveta EU.

Odziv slovenskega zunanjega ministrstva
Borut Pahor
Pahor je sprejetje poročila kljub nekaterim zadržkom sprejel. Foto: MMC RTV SLO
Evropski parlament
Kot meni Borut Pahor, je Evropski parlament večkrat nekritično podpiral odločitve hrvaške vlade. Foto: MMC RTV SLO
Hannes Swoboda
Potrdili poročilo o napredku Hrvaške

Premier Borut Pahor je pozdravil sprejetje poročila o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2008, a z vsemi njegovimi dikcijami ni zadovoljen. Proti so sicer glasovali štirje slovenski poslanci.
Po besedah Pahorja je odločitev Evropskega parlamenta potrebno vzeti v obzir tudi tam, kjer nam ni všeč. "Vendar pa moramo vedeti, da ni bistvena za razplet tega vprašanja. Za razplet je bistveno ravnanje Evropske komisije in Sveta Evropske unije" je dejal.

Obenem je dodal še, da mu celotno besedilo poročila ni všeč in da bi si želel, da bi bilo v kakšnih stvareh drugačno. Kot je povedal, je imel še kot evropski poslanec izkušnjo, da je Evropski parlament večkrat nekritično podpiral odločitve in ravnanja hrvaške vlade in njeno željo, da pogajanja čim prej zaključi. Zdi pa se, da je sedaj to poročilo za odtenek ali dva bolj v ravnovesju, kot bi lahko pričakovali, če ne bi bilo reakcij slovenske vlade in slovenske politike v oktobru in decembru, je še dejal.

Lavtižar Bebler: Swoboda nam od nekdaj nenaklonjen
Podobno kot Pahor tudi predsednica državnozborskega odbora za zadeve Evropske unije Darja Lavtižar Bebler meni, da poročilo ni toliko merodajno, saj se glavna zgodba, kar zadeva mediacijo, dogaja v krogu Slovenija - Hrvaška - Evropska komisija. Kot je še dejala za MMC, je takšno poročilo pričakovala, saj Evropski parlament nekako stremi k uravnoteženenju in skuša vsaki strani dati deloma prav.

Lavtižar Beblerjeva je opozorila tudi na to, da je bil Hannes Swoboda od nekdaj nekoliko manj naklonjen Sloveniji, saj je med drugim podprl Avstrijo v zahtevi po zaprtju jedrske elektrarne Krško, sedaj pa tudi že ves čas kaže na to, da je bliže Hrvaški.

Večina poslancev poročilo podprla
Evropski parlament je poročilo sprejel s 548 glasovi za in s 40 proti.

Evropski poslanci iz Slovenije so o poročilu glasovali različno. Proti so glasovali Lojze Peterle, Romana Jordan Cizelj, Ljudmila Novak in Mihael Brejc (vsi EPP-ED). Peterle je že pred tem napovedal, da bo poročilu nasprotoval, če v njem ne bo omenjeno načelo pravičnosti. Kljub temu je zadovoljen, da so bila dopolnila, ki jih je vložil v imenu 40 poslancev, v glavnem sprejeta. Podobne pomisleke kot Peterle ima tudi Jordan Cizljeva, Brejca pa moti 28. točka poročila, ki govori o mednarodnem telesu in naj bi bila v pristojnosti Evropske komisije in držav članic, ne pa evropskega parlamenta.

Za sta glasovala Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin (oba ALDE). Kacin sicer meni, da sprejeto besedilo ni najboljše, a je kljub temu glasoval za, saj je amandma, ki ga je vložila njegova politična skupina, v dopolnilu resolucije upoštevan. Aurelio Juri (PES) ni glasoval, saj nasprotuje blokadi Hrvaške in se je odločil, da se s tem vprašanjem institucionalno ne bo več ukvarjal.

Poročilo nezavezujoče, a ima težo
Poročilo, ki ni zavezujoče, a ima pomembno politično težo, je pripravil evropski poslanec iz Avstrije in poročevalec o Hrvaški Hannes Swoboda, v njem pa poslanci pozdravljajo slovensko in hrvaško sprejetje mediacije. Dodajajo, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Sodna praksa in načelo pravičnosti v poročilu nista omenjena.

Blejski dogovor le omenjen
Parlament je v sprejetem poročilu spomnil še na neformalni blejski dogovor med Janšo in Sanaderjem s 25. avgusta 2007, da se bo spor glede meje reševal pred mednarodnim sodnim telesom. Vendar pa v nasprotju s prvotno različico poročila danes sprejeta resolucija ne vztraja več pri spoštovanju blejskega dogovora, temveč ga le omenja, umaknjena pa je tudi omemba Meddržavnega sodišča v Haagu.

Pomembna je reforma pravosodja
Sicer je splošna ocena, da je Hrvaška v lanskem letu napredovala, še vedno pa sta največji težavi korupcija in organizirani kriminal, zato se mora nadaljevati reforma pravosodja, okrepiti pa se mora tudi sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Swoboda sicer meni, da je poročilo "precej uravnoteženo", njegovo usklajevanje pa je potekalo do zadnjega trenutka. "Mislim, da smo naredili marsikaj, da se lahko v tem poročilu najde tudi Slovenija," je dejal.

S. Z./E. S.

MZZ verjame, da je to politično sporočilo parlamenta lahko močna spodbuda za pospešitev procesa dogovarjanj o posameznih elementih mediacije, ki je v domeni Evropske komisije ter za nadaljevanje procesa pogajanj držav članic s Hrvaško, ki je v domeni Sveta EU.

Odziv slovenskega zunanjega ministrstva
Potrdili poročilo o napredku Hrvaške