Za Slovenijo je bilo pomembno, da so diplomatske note takšne, kot morajo biti, da nimajo priloženih izjav, kar se je tudi zgodilo, je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar pojasnil v oddaji Odmevi.

Drenikova morda kandidatka za agentko
Slovenijo čaka poleg izbire skupine odvetnikov, kar je glede na besede premierja Boruta Pahorja že storila, še izbira agenta, koordinatorja med državo, sodiščem in arbitri, nato pa izbira arbitra. V zvezi s Simono Drenik, za katero je premier dejal, da bo vesel, če bo imenovana za agentko, pa je zunanji minister dejal, da je zagotovo lahko kandidatka za agentko, a da vlada o tem še ni odločala.

Kdo je agent?
"Agent je lahko minister, pravni svetovalec na ministrstvu ali strokovnjak za mednarodno pravo s pravne fakultete," je pojasnil Žbogar. Njegova naloga je usklajevanje zadev. Agent je stična točka med tistimi, ki sodelujejo v procesu arbitraže, kar po njegovih besedah pomeni, da "mora imeti neposreden dostop do vseh v državi, če bi bilo treba sprejeti kakšne hitre odločitve," sicer pa zadeve usklajuje.

Kaj delajo odvetniki?
V zvezi z izbiro odvetnikov je slovenski zunanji minister pojasnil, da odvetniki niso arbitri. Arbitri so (bodo) tisti, ki bodo odločali, sodili o zadevi, odvetniki pa državo zastopajo pred arbitri, pripravili bodo memorandum, nato "kontramemorandum hrvaškemu memorandumu" in drugo.

Na vprašanje, zakaj so med njimi kar štirje tujci, je Žbogar dejal, da je zelo pomembno, da so odvetniki države strokovnjaki z izkušnjami na mednarodnem sodišču. Takih naj bi bilo v EU-ju okoli dvajset in iz te skupine strokovnjakov bosta del odvetnikov izbrali obe državi. Na vprašanje, zakaj je torej ime Allaina Pelleta že javno znano, pa je Žbogar odgovoril, da s Slovenija s Pelletom sodeluje že dlje časa. Hkrati je zatrdil, da bodo med odvetniki tudi slovenski strokovnjaki, in dodal, da je tudi sam ustanovil posebno skupino pravnikov in zgodovinarjev, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami prispevali k zagovoru slovenskega primera.

Maja Serša ne more biti arbitrica
Pogovor se je dotaknil tudi izbire arbitra in nejasnosti glede znane hrvaške pravnice Maje Serša, ki naj bi zastopala Hrvaško. Je Serša torej hrvaška arbitrica ali agentka? Po Žbogarjevi razlagi Maja Serša ne more biti arbitrica, saj je sama priznala, da je soavtorica arbitražnega sporazuma. Arbiter mora namreč biti popolnoma neodvisen, zato je mogoče, da bo Serševa hrvaška agentka.

Maja Serša je sicer znana po svojih ostrih stališčih glede razmejitvene črte med državama, saj meni, da bi morali mejo potegniti po starem koritu reke Dragonje, kar je globlje na slovenskem ozemlju. To bi lahko pomenilo, da lahko od Hrvaške strani pričakujemo ostra stališča glede meje. Žbogar na vprašanje voditeljice Rosvite Pesek, ali bo takšno taktiko ubrala tudi Slovenija, neposredno ni želel odgovoriti, ampak je dejal, da bo pomembno tisto, kar bo zapisano v memorandumu. Povedal je še, da bodo med slovenskimi strokovnjaki tudi tisti z ostrimi stališči o tem, kje bi morala meja potekati.

Kakšen je torej časovni načrt arbitraže?
Slovenija bo zdaj počakal na hrvaški podpis pristopne pogodbe k EU-ju, kar naj bi se po Žbogarjevem mnenju zgodilo v slabem letu. "Z dnem podpisa pogodbe se vzpostavi sodišče. Takrat moramo v kratkem času imenovati tri skupne in vsak svojega arbitra, potem pa imamo mesec dni časa da opredelimo predmet spora," je pojasnil minister. Ta opredelitev vključuje vse točke odločanja, tako na kopnem kot na morju, torej opredelitev tistega, o čemer naj sodišče odloča. "Potem pa imamo eno leto časa, da svoj primer argumentiramo," nadaljnji ritem arbitraže pa nato določa sodišče samo, je pojasnil zunanji minister.