Napadi izraelske vojske na Gazo se nadaljujejo, spopadi so se razširili tudi na severni del Izraela in južni del Libanona, pogajanja v Kairu o premirju in izpustitvi vsaj nekaterih talcev, ki jih zadržuje Hamas, je izraelska stran zapustila. Medtem pa je v hude finančne in organizacijske težave zašla Agencija Združenih narodov za podporo Palestincem UNRWA. Kaj bo storil Varnostni svet Združenih narodov? O tem se je s slovenskim predstavnikom, veleposlanikom Samuelom Žbogarjem, v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Kot da dogajanje za ljudi v Gazi ne bi bilo že dovolj tragično, je zdaj v nevarnosti tudi delo posebne agencije za begunce. Ali ima Varnostni svet kakršne koli pristojnosti glede nje?
Položaj v Gazi je resnično grozljiv, žal pa Varnostni svet glede same agencije nima pristojnosti. Agencija je samostojna pod okriljem generalnega sekretarja Združenih narodov, ki je tudi naročil dve preiskavi: najprej notranjo preiskavo, ki se bo zaključila do konca februarja, in mednarodno preiskavo, ki se začenja danes in katere rezultati bodo znani konec aprila. To je mednarodna neodvisna preiskava pod vodstvom nekdanje francoske zunanje ministrice.

Dramatične humanitarne razmere v Gazi kličejo k iskanju rešitve, recimo vsaj za začasno prekinitev ognja, in to je v pristojnosti Varnostnega sveta. Ali obstaja realna možnost, da bi vendarle Varnostni svet našel pot do resolucije?
Mislim, da je nujno, da Varnostni svet sprejme resolucijo, s katero zahteva premirje. Mi se že dva tedna pogajamo o tej resoluciji, tako rekoč vsak dan se pogovarjamo o njej. Včeraj smo izvoljene članice imele sestanek z arabsko skupino, znotraj katere so nam povedali, da so se odločili, da gredo naprej. Resolucijo bodo dali na glasovanje. Ni še prav jasno, ali ta teden ali mogoče na začetku prihodnjega tedna. Seveda vsi upamo, da bo resolucija sprejeta in bo s tem imela tudi neki učinek na terenu. Ni pa to še popolnoma jasno, kajti nekatere države imajo še vedno težave z besedilom resolucije.

Pred dnevi je generalni sekretar v govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov omenil, da Varnostni svet onemogoča geopolitični razkol in da gre celo za največjo delitev v Varnostnem svetu doslej, globljo in nevarnejšo od prejšnjih. Ali se to pozna tudi v teh vsakodnevnih pogovorih, ki so tako pomemben del dela v Varnostnem svetu?
To se pozna v Varnostnem svetu. Ta je v preteklosti veliko več odločitev sprejemal soglasno, po vojni v Ukrajini in zdaj ob tej krizi v Gazi je čutiti veliko napetost, veliko frustracij vseh nas, ki smo v Varnostnem svetu, ker ne moremo učinkoviteje poseči v reševanje krize v Gazi. Zaradi tega mislim, da je bilo tudi včerajšnje zasedanje, ki je potekalo za zaprtimi vrati, zelo čustveno, tudi z moje strani, kajti že več mesecev gledamo, kaj se dogaja v Gazi. UNRWA nam sporoča, da imajo denarja samo še za do konca februarja, da lahko dostavljajo humanitarno pomoč, in vsak čas naj bi se zgodil ta grozljiv napad na Rafo, kjer je milijon beguncev stisnjenih v mesto, kot je Ljubljana. Vsi čutimo neko tesnobo, da smo pristojni za mir, sedimo v Varnostnem svetu tudi kot država, a hkrati ne moremo dejavneje poseči v to, razen tega, da vztrajamo, da je vendarle treba priti do premirja. Zato mislim, da je pritisk znotraj Varnostnega sveta zelo narasel in da bo glasovanje v prihodnjih dneh.

Sorodna novica Slovenija v Varnostnem svetu izpostavila resen humanitarni položaj v Jemnu

Očitno je, da ob akcijah Izraela v Gazi narašča tudi nelagodje v Beli hiši. Vprašanje je le, v kolikšni meri ima Washington sploh še vpliv na izraelsko vlado. Nelagodje je večje tudi v tistih članicah Evropske unije, ki imajo največje razumevanje za izraelsko pravico do samoobrambe. Po drugi strani v Varnostnem svetu sedi Rusija, ki izvaja vojaško agresijo nad Ukrajino. Ampak ker gre za stotisoče človeških življenj v nevarnosti, mar res ni mogoče najti skupnega imenovalca prav v imenu človeštva, humanosti ljudi, ki so pred smrtjo?
Mislim, da si Združene države Amerike že dolgo in tudi v teh dneh prizadevajo doseči dogovor med Izraelom in Hamasov za zaustavitev spopadov, za premor, kot temu rečejo, znotraj katerega bi izpustili talce. Hkrati pa bi to bil dolgi premor, recimo nekaj tednov, ki bi se zatem, upajmo, prelevil v daljšo zaustavitev spopadov. Ne drži, da si Združene države ne prizadevajo; prizadevajo si na terenu. Ampak v teh štirih mesecih nismo videli nekih uspehov. Zdaj pa smo resnično na prelomni točki – če se zgodi napad na Rafo in begunci tam, resnični begunci, Palestinci, nimajo več kam bežati. Mislim, da je to prelomna točka, s katere ne bo več vrnitve, in lahko pričakujemo grozljivo situacijo v sami Rafi, pa tudi eksplozijo v regiji, kjer že tako ali tako naraščajo napetosti. Kot vidimo, v Jemnu, v Siriji, v Libanonu zelo malo manjka, da pride do nesrečne kombinacije in eksplozije. Te dni znova potekajo pogovori, ki naj bi privedli do premora. Upamo na to. Tudi ti pogovori, ki jih imamo o resoluciji, sprožajo dodaten pritisk in upam, da pomagajo pripeljati do dogovora o izpustitvi talcev.