Samuel Žbogar je v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 na vprašanje, kako potekajo priprave na arbitražni postopek dejal: "Mislim, da je prav, da se o tem ne govori veliko, prav pa je, da se zelo veliko dela. In dela se res zelo trdo."

Pojasnil je, da se s pripravami na arbitražo ukvarja več skupin - skupina zelo prizadevnih diplomatov, povečini pravnikov, skupina zunanjih sodelavcev, pravnikov in skupina zgodovinarjev. "Od naših priprav, argumentov, dokumentov bo odvisna končna odločitev," je prepričan zunanji minister, ki verjame, da bomo "na koncu dobili celotno mejo, vključno z mejo na morju, ki bo pravična meja in ki bo upoštevala naše nacionalne interese".

Gospodarska diplomacija že kaže rezultate
Zunanji minister je pohvalil tudi napredek, ki ga je v dveh letih, kolikor časa se ji intenzivno posvečajo, dosegla t. i. gospodarska diplomacija: "Največji korak, ki smo ga naredil, je, da nam je uspelo spremeniti miselnost. Na ministrstvu in v diplomaciji." Med novimi in uspešni produkti je izpostavil poslovne pisarne, gospodarski fond, ki ga imajo veleposlaniki na voljo za vstop slovenskih podjetij na tuje trge, in t. i. razvojno pomoč.

Kot je pojasnil Žbogar, določena sredstva iz proračuna MZZ-ja, namenjajo razvojni pomoči državam v stiski in tako promovirajo tudi naše gospodarstvo. "Kot obliko pomoči Japonski zdaj razmišljamo o lesenih hišah," je pojasnil in dodal, da lahko s predstavitvijo izdelkov "precej pomagamo slovenskemu gospodarstvu".

Žbogar je ob tem opomnil, da velik del ocene diplomatov zdaj predstavlja tudi njihov uspeh na področju gospodarske diplomacije. Minister pravi, da si želi verjeti, da je pri povečanju slovenskega izvoza v lanskem letu pomagala tudi gospodarska diplomacija. Čeprav se je izvoz povečal predvsem v države EU-ja, ki veljajo za tradicionalen trg, pa Žbogar meni, da tudi to ni zanemarljivo - pred dnevi je tako slovensko podjetje Bisol sklenilo velik posel v Franciji.

MZZ si želi še več izvoza v BRIC in arabske države
Še vedno na ministrstvu stremijo k povečanju izvoza v države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in arabske države. Za zdaj namreč v te države izvozimo le majhen del svojih izdelkov in storitev (okoli 15 odstotkov), drugo pa gre na tradicionalne trge - v države EU-ja in na Balkan. Nova veleposlaništva zato nameravajo odpirati predvsem tam, kjer bi bili lahko tudi z vidika gospodarske diplomacije koristni. Izjema je le Bolgarija, kjer ima Slovenija, pojasnjuje Žbogar, tako političen kot gospodarski interes.

Žbogar bi predstavnike poslal v Katar, ZAE, Južno Korejo
"Gospodarsko je za nas najzanimivejši arabski svet. Trenutno so tam sicer težave, ampak tudi te bodo šle mimo, gospodarstvo bo pa raslo naprej," je prepričan Žbogar in dodaja, da Slovenijo najbolj zanimajo Katar, Združeni arabski emirati, Južna Koreja, kjer je tudi zelo veliko zanimanja za sodelovanje s Slovenijo, in Mehika. Realno, pravi minister, pa bi bilo računati na odprtje predstavništva v Bolgariji in morda v kateri izmed zalivskih držav - obstaja tudi možnost, da bi za začetek našega diplomata poslali na predstavništvo katere druge države EU-ja.

Tudi na račun odpiranja predstavništev v prej omenjenih državah bo Slovenija zaprla svoja predstavništva v eni ali dveh državah, je potrdil Žbogar, ni pa želel potrditi govoric, da sta na ožjem seznamu za zaprtje tudi Stockholm in Lizbona. Zaprtje dveh predstavništev bo po Žbogarjevih besedah dovolj, "da bi odprli predstavništvo v Bolgariji in v eni zalivskih držav". Glede kandidature Slovenija za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov pa Žbogar poudarja, da zanjo ne bo namenjenih nobenih dodatnih sredstev, priznava pa (tudi glede gospodarske diplomacije), da je tokrat pot pomembnejša od cilja.