Potem ko je ministrstvo v ponedeljek zavrnilo trditve Zbora za republiko, da je Hrvaška s Slovenijo uskladila svojo enostransko izjavo, Zbor za republiko v desetih točkah od ministrstva za zunanje zadeve "namesto žalitev - kot take razume opredelitve trditev zbora kot neutemeljene in namigovanja - pričakuje dokaze, na podlagi katerih bo mogoče utemeljeno sklepati, da je hrvaška izjava neresnična".

Ob tem Zbor za republiko pričakuje, da bosta MZZ in premier dokazala, da Slovenija s Hrvaško ni uskladila nobene izjave. "Hrvaške izjave, ki je del zakona o ratifikaciji sporazuma, ni mogoče šteti le za namigovanje," so prepričani v Zboru za republiko. Pri tem poudarjajo, da so, če so, sporne in neutemeljene navedbe v hrvaški izjavi in ne navedbe zbora.

Hrvaška uporablja "territorial contact", kar ni "junction"
Po oceni Zbora za republiko se hrvaška izjava v svoji vsebini kvalificira kot dokaz bilateralnega oz. multilateralnega pogodbenega aranžmaja. Ob tem so zapisali, da Hrvaška v izjavi za teritorialni stik uporablja izraz "territorial contact", kar pomeni, da izraza "junction", ki je uporabljen v arbitražnem sporazumu, ne razlaga kot teritorialni stik. Da je pomenila izjava pogoj za podpis arbitražnega sporazuma, pa po oceni zbora dokazuje to, da jo je sabor sprejel dva dni pred podpisom sporazuma 4. novembra, saj je takrat sabor dal soglasje vladi za objavo te izjave in podpis sporazuma.

Zbor zavrača tudi trditev MZZ-ja, da hrvaška enostranska izjava nima pravnih učinkov, in meni, da premier Pahor v ponedeljkovem odzivu ni povedal nič vsebinskega, ampak je dal samo "svojo domnevno pravno interpretacijo", saj še vedno ni jasno, ali je hrvaška enostranska izjava dejansko enostranska.

Hrvaška enostranska izjava - da ali ne?
Zbor za republiko je na ponedeljkovi novinarski konferenci izpostavil, da zakon o ratifikaciji sporazuma, ki ga je lani sprejel hrvaški sabor, vsebuje hrvaško enostransko izjavo, da nič v arbitražnem sporazumu ne pomeni pristanka na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem. V izjavi piše, da sta slovenska in hrvaška stran o izjavi skupno obvestili takratno švedsko predsedstvo EU in ZDA 27. oktobra lani, torej še pred podpisom sporazuma 4. novembra v Stockholmu.

Zunanje ministrstvo je v ponedeljek odločno zavrnilo obstoj kakršnegakoli dogovora zunaj sporazuma. "S Hrvaško ni bila usklajena nobena izjava, niti Slovenija ni dala soglasja za kakršnokoli izjavo, ki bi se nanašala na vsebino sporazuma," so poudarili v sporočilu za javnost. Dodali pa, da je "vse, kar je bilo dogovorjeno, vključeno v besedilo arbitražnega sporazuma".

Po oceni MZZ-ja se "neutemeljene trditve Zbora za republiko najverjetneje nanašajo na neuspel poskus Hrvaške, da bi še pred podpisom izsilila izjavo, ki bi razvodenela za Slovenijo zelo ugodno dikcijo 3.b člena arbitražnega sporazuma". Poudarili so še, da je tudi takratno švedsko predsedstvo EU-ja "zavrnilo možnost kakršnih koli izjav".

Tudi premier Borut Pahor je v ponedeljek zavrnil trditev zbora in ponovil, da enostranske izjave nimajo pravnega učinka za delo arbitražnega sodišča. Kot ključnega pomena je izpostavil to, da hrvaška enostranska izjava ni bila priložena ne k arbitražnemu sporazumu niti k njegovemu podpisu. Če bi Hrvaška to storila, pa državi sporazuma 4. novembra ne bi podpisali, je poudaril.