DZ jo je za novo varuhinjo izvolil 1. februarja, čaka jo precej dela. Kot je povedala Čebašek-Travnikova, število pobud varuhu namreč narašča.

Lani so tako prejeli 3.353 pobud, kar je največ v posameznem letu, odkar deluje institucija varuha. Po besedah Čebašek-Travnikove konstanta ostajajo pobude s področja otrokovih pravic, ki zavzemajo približno desetodstotni delež, ter pobude s področja okolja, ki predstavljajo od štiri do pet odstotkov vseh pobud.

Letno sto pobud, ki se nanašajo na policijske postopke
Prav tako ni posebnih sprememb pri pobudah, ki se nanašajo na policijske postopke, teh je letno okoli sto. Je pa lani padlo število pobud s stanovanjskega področja, medtem ko se je močno povečalo število vprašanj s področij ustavnih pravic, tudi sovražnega govora in vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo.

Kot je dejala odhajajoča varuhinja, resnih analiz, zakaj je pojavov sovražnega govora več, še ni. Sama je kot problematično izpostavila odsotnost zakonskih okvirov, s katerimi bi lahko sovražni govor učinkovito zamejili.

Prednostna naloga varuha je obravnava pobud
Pri tem na nekatere kritike na račun svojega (ne)odzivanja na aktualne primere odgovarja, da je osnovna naloga varuha vendarle obravnava pobud, medtem ko je pri aktualnih dogodkih v izključni domeni in odločitvi varuha, ali se bo odzval ali ne. So pa zadnjem letu porabili ogromno časa za pripravo odgovorov na to temo.

O svojem šestletnem delu varuhinje je Čebašek-Travnikova med drugim izpostavila opravljeno delo na področju otrokovih pravic in romskih vprašanj. Opozorila je, da so veliko delali na terenu in se srečeval z nevladnimi organizacijami in civilno družbo.

Država ni poslušala opozoril
Varuhinja je tudi spomnila, da je o revščini govorila že leta 2008 in da bi bil danes spopad z njo lažji, če bi država resno vzela njena opozorila. Prav tako je že v letu 2009 postavila vprašanje, ali je Slovenija še pravna in socialna država, leto zatem pa opozarjala, da je nadzor v Sloveniji slab, neučinkovit, da ne deluje ali pa je, kot je dodala danes, skorumpiran.

Inšpekcijske službe neuspešne
Pri tem je, kot je pojasnila, imela v mislih neuspešnost inšpekcijskih služb; največ so se srečevali predvsem z okoljskimi, gradbenimi in delovnimi. Sicer pa je področje okolja tisto, kjer varuhinja s sodelovanjem oz. odzivnostjo ni zadovoljna. Po drugi strani je bila po njenih besedah ves čas odlična odzivnost notranjega ministrstva oz. policije. Drugod je po navedbah varuhinje odzivnost in kakovost prejetih informacij precej odvisna od tega, kdo vodi posamezen direktorat, agencijo ipd.

Slovenija brez odgovora o ponižujočem ravnanju policije?
Varuhinja je danes tudi opozorila, da se je 19. januarja iztekel rok za pripravo odgovora Evropskemu odboru za preprečevanja mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT). Ta je namreč na začetku lanskega leta med obiskom v Sloveniji obiskal nekaj policijskih postaj, tri zavode za prestajanje kazni zapora in oddelek za psihiatrijo v UKC-ju Maribor.

V poročilu o obisku je pripravil tudi priporočila za izboljšanje stanja, pripombe in zahteve po dodatnih informacijah. A pristojni organi zahtevanega odgovora CPT-ja po informacijah varuha še niso posredovali.